brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - izjava na odgovor državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti
OT v tar. št. 11 ne predvideva nagrade za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, kakor si to razlaga tožnik, nagrad pa ni mogoče odmerjati izven okvirov OT.
Tožnica pozivu Organa za BPP za dopolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč ni sledila in ni dopolnila vloge za brezplačno pravno pomoč. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tako ostala nepopolna in neprimerna za obravnavanje, zaradi česar jo je organ za brezplačno pravno pomoč utemeljeno zavrgel.
Obrazložitev izpodbijane odločitve ne ustreza standardom obrazloženosti po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in dokazov, na podlagi katerih je toženka sprejela izpodbijani sklep. Po povedanem sodišče razlogov za odmero nagrade in stroškov odvetnice ne more preizkusiti in gre za bistveno kršitev pravil postopka.
Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP je eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče soglaša s tožnikom, da je sklep o uvedbi preiskave meritorna odločba. V sled navedenega, sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - procesna sposobnost
Toženka bi na predložitev soglasja morala pozvati stečajno upraviteljico kot zakonito zastopnico. Ker toženka tega ni storila, ni imela podlage za zavrženje prošnje po 129. členu ZUP.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odmera nagrade in stroškov odvetnika - povračilo stroškov odvetniku
Povrnitev stroškov odvetniku (tudi potnih stroškov), ki je izbran za izvajanje brezplačne pravne pomoči, je utemeljena, ne glede na to, ali je odvetnik iz sodnega okrožja, kjer se vodi sodni postopek, za katerega je bil imenovan kot izvajalec te pomoči, ali pa zunaj tega območja. Za drugačno razlago, kot jo zagovarja tožeča stranka, sodišče v določbah ZBPP niti v določbah drugih predpisov ne najde podlage.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - materialni položaj - nesporno dejansko stanje - zavrnitev tožbe
Tožnik ne prereka ugotovitev toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, zato je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP.
Z izpodbijano odločbo v pravice tožnika kot upravičenca do BPP ni bilo poseženo, saj je toženka prošnjama ugodila in tožniku dodelila BPP v zaprošeni obliki in obsegu.
Prekoračitev roka za izdajo odločbe, ki predstavlja instrukcijski rok, samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.
Tožničina prošnja je po pravočasni dopolnitvi prošnje, v kateri je sledila pozivu in izrazila svoje nestrinjanje s sodbo, zoper katero bi želela vložiti predlog za dopustitev revizije ter predložila zahtevane kopije sodb ter tudi dopis odvetnika, katerega vsebina je v izpodbijanem sklepu tudi povzeta, vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, pri tem pa izostanek navedb o razlogih za predlog za dopustitev revizije ne more voditi do drugačnega zaključka. Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - namen brezplačne pravne pomoči
Tožnik ni izkazal, da potrebuje pravno pomoč oziroma svetovanje, kakršno je opredeljeno v tretjem odstavku 26. člena ZBPP in po katerem se za pravno svetovanje ne šteje zgolj preučitev ter ugotovitev (hipotetičnega) dejanskega in pravnega položaja upravičenca, pač pa mora biti izkazan tudi namen takšnega preučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičencu pri uveljavljanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih. Takšnega namena ter predvsem razlogov zanj pa tožnik, kot že rečeno, ne navaja in jih tudi ni razbrati iz podatkov sodnega spisa.
odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - odsotnost iz pisarne - potni stroški odvetnika - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ ni navedel ne okoliščin, razlogov in pravne podlage za odločitev, svoje odločitve ni primerno konkretiziral in se tako sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče je posledično tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Organ za BPP je izboljšavo materialnega položaja glede na dohodke in prejemke upravičenke in njenih družinskih članov ugotovil na podlagi višine lastnega dohodka družine v obdobju neopredeljeno določenih treh mesecev v obdobju enega leta po pravnomočnem zaključku zadeve, za katero je bila BPP dodeljena, pri čemer pa to niso zadnji trije meseci pred potekom enega leta od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega je bila dodeljena BPP. Sklepa se v tem odločilnem delu ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
V kazenski zadevi, v kateri namerava tožnik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, gre za pravnomočno zaključen postopek, tožnik pa želi z izrednim pravnim sredstvom izpodbijati pravnomočno odločitev, da je kriv storitve kaznivega dejanja, za kar mu je bila tudi izrečena kazen in varnostni ukrep. Tožena stranka je torej pri stališču, da bi bila tožnikova zahteva za varstvo zakonitosti v nasprotju z določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP, uporabila napačno materialno pravo.
ZBPP člen 14, 14/3. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje - subjektivni pogoj - materialni položaj - vrednost premoženja - pravica do izjave
Tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnosat, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik smiselno navaja, da z nepremičnino ne more razpolagati, ker jo je že prodal, pri čemer pa ni po njegovi krivdi nevknjižena na novega kupca.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj je toženka prosilcu dodelila izredno BPP tudi pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS, za katera med strankama in prizadeto stranko ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor polne jurisdikcije - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Treba je šteti, da je vloga oddana na dan, ko je priporočeno poslana po pošti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - okoliščine in dejstva o zadevi - izgled za uspeh
Tožnica s predlogom za dopustitev revizije tako ne more spremeniti ključnega dejstva, večkrat pravnomočno potrjenega v sodnih postopkih, da je bila v času od 19. 5. 2008 do 31. 5. 2014 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti oziroma da je bila v tem času brezposelna in ni bila vključena v obvezno zavarovanje, zato posledično ni podlage za priznanje višje pokojninske osnove oziroma pokojnine. V socialnem sporu tudi ne more uveljavljati morebitnih kršitev, povzročenih s strani takratnega delodajalca. Nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z odločitvijo kot tako, kar je tudi glede na navedbe v tožbi, očitno razlog na strani tožnice, pa upoštevaje sodno prakso, verjetnega izgleda za uspeh v postopku ne dokazuje. Navedba, da njena pokojnina ne zadostuje za plačilo odvetnika, pa tudi ne pomeni, da je treba tožnici priznati BPP. Pri presoji glede dodelitve BPP je namreč kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - predobravnavani narok - zagovor obdolženca
Obvezna razlaga, h kateri ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ki ni bila objavljena v Uradnem listu RS, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu, in zato za sodišče ni zavezujoča.
Nagrado za zagovor obdolženca na predobravnavnem naroku je toženec nepravilno odmeril po 2. točki tarifne številke 10 OT, namesto pravilno po 3. točki iste tarifne številke. V obravnavni zadevi je šlo namreč za predobravnavni narok pri okrožnem sodišču, kjer velja pravilo senatnega sojenja.
V skladu s sodno prakso se določba petega odstavka 17. člena ZOdv nanaša le na odvetniške storitve, ne pa tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT in urnine (6. člen OT), in to ne glede na to, ali se izdatki obračunajo v dejanski višini ali v pavšalnem znesku.