brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč
Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, da tožnikov prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 1.058,90 EUR mesečno. Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - tujec - dovoljenje za stalno bivanje - začasno dovoljenje za bivanje - zavod za prestajanje kazni zapora - dejanski naslov bivanja - pogoj vzajemnosti - mednarodna pogodba
V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik ni državljan RS, pač pa je tujec, državljan SM. Tožbeni ugovori v smeri, da ima tožnik položaj upravičenca do BPP po 2. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP, ker se nahaja v ZPKZ in se to šteje za naslov njegovega bivanja v RS, niso utemeljeni. Upravno sodišče se je o tem vprašanju že izreklo, in sicer je v sodbi I U 341/2022 z dne 11. 5. 2022 (11. točka obrazložitve) pojasnilo, da je v navedeni določbi ZBPP uporabljen izraz "dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje", kar je t.i. terminus technicus in pomeni, da gre za dovoljenje, ki ga pristojni organ izda na prošnjo na podlagi ZTuj-2. Sodišče še dodaja, da med zakonsko določene namene za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje ne sodi pripor oziroma prestajanje kazni zapora (prvi in drugi odstavek 35. člena ZTuj-2). Po presoji sodišča pa je utemeljen ugovor o pomanjkljivi utemeljitvi odločbe glede zaključka, da tožnik (kot državljan SM) ne more biti upravičenec do BPP po 3. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP. Za takšen zaključek mora biti, kot prvič, ugotovljeno, da ni podana vzajemnost, kot to določa tretji odstavek 10. člena ZBPP, torej da po predpisih države tujca (v konkretnem primeru po predpisih SM) slovenski državljani v državi tujca (torej v SM) niso upravičeni do BPP. Druga možnost, da postane tujec brez dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v RS upravičenec do BPP po ZBPP, je namreč pod pogoji in v primerih, določenih z zavezujočimi mednarodnimi pogodbami. Toženka razlogov za zavrnitev te možnosti v konkretnem primeru v izpodbijani odločbi ni zadostno obrazložila. Zato ni pravilno uporabila določb 3. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP oziroma uporabe teh določb ni ustrezno obrazložila, s čimer so bistveno kršena pravila postopka (glej prvi odstavek 214. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP ter 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nerazumljiva vloga - nepopolna vloga
Iz nadaljnjih razlogov v 8. točki izpodbijanega sklepa smiselno izhaja, da toženka meri na četrto alinejo drugega odstavka 32. člena ZBPP, ki kot obvezno sestavino vloge določa navedbo podatkov o zadevi. Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi", iz zakonskega besedila ne izhaja. Po presoji sodišča gre za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, namreč tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni pogoj - vrednost premoženja - vrednost nepremičnega premoženja - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Čeprav tožnik s svojo družino v vlogah za dodelitev BPP ni navedel, da bi (poleg plače, lastništva hiše, v kateri živijo, ter osebnega vozila partnerke) imel še kakšno premoženje, organ tožnika ni seznanil s svojimi ugotovitvami v postopku in mu ni dal možnosti, da se do navedenega izreče, pač pa je štel navedene nepremičnine za premoženje tožnikove partnerke in s tem za premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, ki je posledično presegalo cenzus. S tem toženka storila aboslutno bistveno kršitev postopka, saj tožniku ni bil dana možnost, da bi se izjavil o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - dopolnitev vloge - poziv za odpravo pomanjkljivosti - datum oddaje pošiljke na pošto
Tožnik je bil na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP pozvan skladno z določili 67. člena ZUP, pri čemer mu je bila pošiljka vročena prav tako skladno z določili ZUP. V pozivu Organa za BPP je bil tožnik, skladno z določili ZUP, opozorjen tudi na posledice morebitne nedopolnitve vloge. Navedeno pomeni, da je treba tudi pri presoji pravočasnosti podaje dopolnitve vloge upoštevati določila ZUP, in sicer njegovega 68. člena, ki v drugem odstavku med drugim določa da “če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.“ Na podlagi navedenega določila je tako skladno z oddajno teorijo šteti, da se za vlogo poslano priporočeno po pošti šteje, da jo je organ prejel na dan, ko je bila na pošti oddana
Organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kar pomeni, da ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku. Čeprav prosilka v prošnji sploh ni podala podatkov, ki bi omogočalo presojo objektivnega razloga za dodelitev BPP, je organ sklenil, da prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je tožnik pritožbo v predmetnem postopku vložil sam, o njej pa je bilo tudi že odločeno, niti z morebitnim uspehom v tožbi ne bi izboljšal svojega pravnega položaja
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imel le odvetnik, torej izvajalec BPP, ki je upravičen do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP.
Tožena stranka v konkretnem primeru, ne le da v obrazložitvi ni navedla razlogov, zaradi katerih ni ugodila kakšnemu tožnikovemu zahtevku, temveč se v izpodbijanemu sklepu niti ni opredelila do njegovega zahtevka glede priglašenih zakonskih zamudnih obresti, niti tega ni zavrnila. Glede na to, da o teh v izpodbijanem sklepu sploh ni govora, tožena stranka ni zadostila zahtevam, ki izhajajo iz 214. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Toženka je v ponovnem postopku po presoji sodišča ravnala skladno s sodbo tega sodišča, I U 590/2019 z dne 1. 7. 2021. Ustrezno se je opredelila do tožničinih navedb, da je odvetniku A. A. sama poravnala izdatke v višini 20,00 EUR, te navedbe sprejela in navedeno dejstvo tudi ustrezno upoštevala pri odmeri izdatkov odvetnikov, ki so bili odvetniku priznani zgolj v nesporni višini 16,00 EUR, ne pa tudi v preostanku, tj. priglašenih 20,00 EUR (povečano za DDV), kot pavšalni znesek znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 9.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - nagrada za zastopanje - procesno dejanje
V OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave, predhodnem postopku, kot tudi v pripravljalnem mladoletniškem postopku, predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan.
Zaslišanje vsake posamezne priče v konkretnem primeru predstavlja posamezno preiskovalno dejanje, en sam zaključen narok.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna tožba - poziv na popravo - zavrženje tožbe
Tudi upoštevaje tožnikovo vlogo z dne 28. 7. 2023 je tožba še vedno nejasna in pomanjkljiva, saj ni mogoče ugotoviti, kateri upravni akt se z njo izpodbija oziroma kaj je predmet spora. Tožnik tudi ni navedel tožene stranke, razlogov zakaj toži, ni postavil tožbenega zahtevka in tožbi ni priložil obveznih prilog, kar pomeni, da v sodno določenem roku ni odpravil njenih pomanjkljivosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitna nerazumnost zadeve
Toženka je v postopku odločanja o BPP prevzela vlogo, ki jo ima v primeru vložitve pritožbe instančno sodišče (Višje sodišče), s tem pa je po presoji sodišča presegla okvire ocene "očitne nerazumnosti", ki jo je upravičena izvesti na podlagi prve alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek osebnega stečaja - zmotna uporaba materialnega prava
Odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP, ki temelji 383.a členu ZFPPIPP, po presoji sodišča ni pravilna. Ta namreč ureja postopek v primeru, ko je dolžnik tisti, ki vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja. V tem primeru sodišče na naroku dolžnika pouči o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja in o možnosti odpusta obveznosti. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja ni bil podan s strani tožnice, temveč s strani tretje osebe - upnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč
Zakonodajalec je določene okoliščine na strani prosilca, ki vplivajo na njegovo premoženjsko stanje na odhodkovni strani, očitno štel za tako pomembne, da je določil, da se lahko upoštevajo pri dodeljevanju brezplačnih pravnih pomoči. V izjemnih primerih, ki jih našteva drugi odstavek 22. člena ZBPP, je tako dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoča pod posebnimi pogoji, ki veljajo ne glede na sicer veljavne določbe zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, ki jih ZBPP določa v 13. členu.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - vsebinska presoja
ZBPP toženi stranki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko predmet presoje zgolj v sodnem postopku (torej v upravnem sporu). Prav to pa je tožena stranka po prepričanju sodišča v obravnavani zadevi storila. Svojo odločitev je namreč oprla na vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča RS.
Tožnik je dne 31. 7. 2023 tožbo na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 umaknil in predlagal, naj se mu na podlagi 25. člena ZUS-1 priznajo stroški postopka. Zaradi umika tožbe je sodišče postopek ustavilo (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - poslovni delež - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo
Za ugotovitev vrednosti osnovnega kapitala oziroma vrednosti deleža družbenika v d.o.o. je potrebna analiza bilance stanja in poslovnega izida oziroma premoženjsko finančnega položaja družbe glede na metodološka izhodišča, po katerem se ocenjuje vrednost kapitala. Pri tem je treba ugotoviti morebitno izplačilo dobička, ki si ga lahko izplača tožnik glede na pozitivno poslovanje družbe.
ZBPP člen 11. ZUPJS člen 11, 11/1, 11/1-1, 12, 12/1, 12/1-1, 12/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - povprečni mesečni dohodek - stroški v zvezi z delom - mladoletnik - varstvo otroka
Toženka pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka tožnika od plače ni odštela potnih stroškov in regresa za malico, zato materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno in posledično povprečni mesečni dohodek tožnika v relevantnem obdobju ni bil pravilno ugotovljen.
Pri ugotavljanju materialnega položaja po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZUJPS, se ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti.
Organ za brezplačno pravno pomoč je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel zgolj to, da odvetnici ni priznal nagrade za zastopanje na naroku 20. 4. 2021, saj je ta nagrada že zajeta v nagrado za sklenitev sodne poravnave na istem naroku, ni pa predstavil in utemeljil razlogov za tak zaključek. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je zato v tem delu pomanjkljiva in ne sledi določbi prvega odstavka 214. člena ZUP.