brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - kazenski postopek - zahteva za preiskavo
Upravno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da se BPP lahko dodeli osumljencu kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen, za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem. Po presoji sodišča to še toliko bolj velja za pravno svetovanje in zastopanje v fazi odločanja o zahtevi za preiskavo in v preiskavi, saj gre pri tem za kazniva dejanja, za katera so zagrožene daljše zaporne kazni kot v primerih pred okrajnimi sodišči.
brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik ne zanika dejstva, da se je njegova prošnja nanašala na upravni spor, v katerem je sodišče odločalo o zavrženju njegove prošnje za BPP, oz. v tej zvezi sploh ne navaja ničesar. Dejstvo, ki je ključno za izpodbijano odločbo, je tako med strankama nesporno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna prošnja - verjeten izgled za uspeh
Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Ker tožnica pomanjkljivosti v upravnem postopku v danem roku ni odpravila, pri čemer v tožbi ne uveljavlja, da naj bi bila njena vloga popolna oziroma da naj bi bila zahteva po dopolnitvi, tj. predložitvi računa, neutemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - nepravilna uporaba materialnega zakona
V danem primeru je tožena stranka tožnikovo prošnjo sklicujoč se na peto alinejo 8. člena ZBPP zavrgla kot nedovoljeno na podlagi 37. členu ZBPP. Ob tem pa ni pravilno upoštevala, da določba pete alineje 8. člena ZBPP, glede na svojo prej predstavljeno pravno naravo, lahko predstavlja le razlog za zavrnitev prošnje, ne more pa predstavljati razloga za njeno zavrženje. Glede na to je sodišče v okviru tožbenih ugovorov v tej zadevi ugotovilo, da tožena stranka v predhodnem postopku ni pravilno uporabila določb ZBPP, zaradi česar je bilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki se v obravnavanem primeru nanaša na kazenski postopek, ki je že pravnomočno končan. Tožnik je bil tako že deležen sodnega varstva na prvi in drugi stopnji, zato je toženka ob sklicevanju na sodno prakso Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice pravilno obrazložila, da je pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti treba upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7, 7/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - nagrada za pregled spisa - nagrada za študij spisa - zmotna uporaba materialnega prava
Za obravnavano zadevo relevantna določba petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v sodbi X Ips 23/2022 z dne 24. 1. 2024, ni protiustavna.
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah izrekla, da povečanje iz zadevne določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, ker bi tako prišlo do neupravičenega podvajanja teh nagrad. Na podlagi navedene določbe OT se zvišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage predmetne določbe 7. člena OT namreč izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve. Enakega zaključka pa po presoji sodišča ni mogoče napraviti v zvezi z nagrado za pregled in študij spisa po tar. št. 39/2 OT, saj gre pri tem za (nagrado za) storitev, ki je urejena v posebnem delu OT, in je torej ni mogoče obravnavati oziroma vrednotiti drugače kot (nagrado za) storitev. Po povedanem toženka nima prav, da za to nagrado ni mogoče uporabiti povečanja po 7. členu OT, ker naj bi bilo že pri njeni odmeri upoštevano, da je tožnik upravičenca zastopal zaradi več kaznivih dejanj, zato je v tem delu zmotno uporabila materialno pravo. Tožnik ima prav tudi, ko ugovarja, da toženka za urnino in nadomestilo za odsotnost iz pisarne ne smela uporabiti znižanja na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv, saj se ta uporablja le za plačilo, ki odvetniku pripada za opravljene storitve po OT, kamor pa urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne glede na vse predhodno navedeno ne spadata.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na kateri pravni podlagi je tožena stranka sprejela svojo odločitev, zato v obravnavani zadevi sodišče ne more preveriti, ali je tožena stranka pravilno ugotovila pravno pomembno dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogojni odpust - predčasni odpust - upravni postopek
Namen BPP po ZBPP je upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Tako je tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014 pravico do BPP opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. BPP je namreč institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva. Pri presoji je upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Navedeno pomeni, da se BPP ne more podeliti za nesodne postopke, med katere se uvršča tudi upravni postopek.
Državno odvetništvo kot tožnik ugovarja, da je toženka nepravilno preučila izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP glede pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje in pred VSRS ter posledično v tem delu preuranjeno in neobrazloženo dodelila izredno BPP prosilcu.
Glede drugostopenjskega postopka in postopka pred VSRS (za katera ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodita) toženka ni podala nobenih razlogov, zakaj je prošnji ugodila tudi v tem obsegu. V trenutni fazi postopka, ko prvostopenjski postopek še ni končan, po oceni sodišča zadošča, tako kot to zatrjuje tudi tožnik, da je BPP za prosilca nujna in sorazmerna le glede trenutnega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat, ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem druge stopnje in VSRS.
zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vrednost premoženja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko - materialni pogoj - premoženjski cenzus
Vknjižena hipoteka in prepoved odtujitve na nepremičnini, kar izhaja tudi iz eZK, še ne pomeni avtomatično, da prosilka s premoženjem ne more razpolagati. Tožnica ne dokazuje, da dejansko razpolaganje nikakor ni možno, ampak le, da so možnosti majhne. Tega varovala pa zakonodajalec ni predpisal in bi šlo sodišče predaleč, če bi izpeljalo interpretacijo, da se premoženje, za katero obstajajo majhne možnosti za razpolaganje, ne upošteva.
ZBPP člen 24. ZDR-1 člen 200, 200/3, 202. OZ člen 325.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok za tožbo - zamuda roka - denarne terjatve iz delovnega razmerja - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - verjetni zgled za uspeh
Po navedenem je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zaključeval, da gre v tožnikovem primeru za očitno nerazumne zadeve, v katerih nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začenjati postopkov, saj so zakonski roki za vložitev tožb zamujeni.
Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem samem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno in zahtevano.
Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem samem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno in zahtevano.
brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - ponovno odločanje o že odločeni stvari - pravni interes - zavrženje tožbe
Pravni interes za upravni spor je podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Sodišče pritrjuje to odločbi toženke, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP, vložena zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, v katerem je tožnik udeležen kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja obrekovanja. Prosilec je namreč zaprosil za BPP za postopek, ki je po 8. členu ZBPP izključen izmed postopkov, za katere se sme dodeliti BPP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice - postopek pred mednarodnimi sodišči - verjetni zgled za uspeh - razumnost zadeve - presoja razumnosti zadeve
Glede na to, da je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ni bilo potrebe po presoji okoliščin iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (pogoj, da je zadeva življenjskega pomena za prosilca in njegovo družino). Pogoj pomembnosti zadeve za tožnika kot kriterij za dodelitev BPP in pogoj verjetnega uspeha morata, glede na vsebino zakonske določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP, biti podana kumulativno, zato toženki potem, ko je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, okoliščin iz 2. alineje istega odstavka ni bilo potrebno presojati.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - zahteva za varstvo zakonitosti
Udeleženec nepravdnega postopka, ki ni državni tožilec, sam nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, saj jo lahko vloži le Državno tožilstvo, vložitve pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pa ni mogoče šteti za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva. O teh pobudah namreč ne odloča sodišče, tako da že iz tega razloga ne gre za sodno varstvo. Torej tožnik ni izpolnjeval pogojev za dodelitev BPP in je pravilna odlločitev toženke, da se zavrne njegova prošnja za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - očitna nerazumnost zadeve - pravica do izjave
Utemeljen je tožbeni očitek v zvezi s kršitvijo načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Pri čemer sodišče pojasnjuje, da ne le, da bi jo toženka lahko pozvala na predložitev dokazil o zatrjevani škodi, kot pričakuje tožnica, ampak bi jo upoštevajoč 9. člen ZUP morala pozvati na predložitev dokazil o zatrjevani škodi, če je ocenila, da je dopolnitev Prošnje nepopolna.
Toženka po presoji sodišča na podlagi 24. člena ZBPP ne more zavrniti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči naj ne bi bila dokazana ena od zatrjevanih predpostavk odškodninskega delikta. Kot že navedeno, organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - premoženje - tožbena novota
V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZSVarPre se BPP lahko dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem samska oseba ali družina dejansko prebiva ter ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s tem stanovanjem preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.