brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - obnova postopka
Tožnik s svojimi navedbami izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v sporu VII Ps 1359/2019, kar bi bil lahko razlog za pritožbo, ne pa razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP. Četudi se organ za BPP v svoji obrazložitvi ni natančno opredelil do dejstev, ki izhajajo iz predloženega izvida z dne 6. 12. 2022 oziroma jih je označil kot nova dejstva, kar je napačno, saj gre očitno za dejstva, znana sodišču tekom trajanja postopka, je še vedno nedvomno izkazano, da je predloženi dokaz - izvid nastal po pravnomočno zaključenem postopku, in zato ne gre za dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje vloge
Odločba Bpp 643/2021 je postala formalno pravnomočna (kar niti ni sporno), dejansko stanje, na katero se opira zahtevek in utemeljuje tožbo tožnik, pa se ni spremenilo, ampak gre celo za ponovitev istih dejstev, ki so bila že presojana tudi v sodbi naslovnega sodišča IU 189/2022. Toženkina odločitev, da gre za isto upravno zadevo kot v Bpp 643/2022 in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, je tako po presoji sodišča pravilna.
Toženka v izpodbijani odločbi ni obrazložila razlogov za zaključek, da iz nobene mednarodne pogodbe, ki obvezuje RS, ne izhaja, da bi lahko bil tožnik upravičenec do BPP. Odločba, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, tako nima obrazložitve z vsebino, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, na podlagi katere bi bilo mogoče odločbo preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka. Kot izhaja tudi iz ustaljene upravnosodne prakse, pa bistveno pomanjkljive obrazložitve upravnega akta odgovor na tožbo ne more nadomestiti.
ZBPP člen 8, 8-4, 24. ZIZ člen 55. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni naslov - ugovorni razlog - napačna uporaba materialnega prava
BPP se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugotov zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.
Na prošnjo, da želi zagovor v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji, je tožena stranka tožniku odobrila le BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Z vloženo tožbo pa želi tožnik doseči odpravo odločbe in pravni interes utemeljuje s tem, da želi BPP tudi v obliki zagovora pred sodiščem druge stopnje.
Tudi če bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati, ampak bi ga še poslabšalo, saj bi tožnik izgubil pravico do že dodeljene BPP.
V zvezi z dodelitvijo BPP za zastopanje na drugi stopnji bi tožnik moral pri toženi stranki predlagati, da odloči o zahtevku v celoti, torej jo pozvati na izdajo dopolnilne odločbe.
ZUS-1 člen 24, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
prepozna tožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
V zadevi je za odločitev najprej bistveno, ali je bila tožniku pravilno vročena izpodbijana odločba in kdaj je bila vročitev opravljena.
Tožnikove navedbe ne ovržejo presoje pravilnosti konkretne vročitve in nastopa domneve, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena 12. 11. 2022. Naslednjega dne, 13. 11. 2022, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v torek, 13. 12. 2022. Iz datuma sprejemne štampiljke na tožbi je razvidno, da je bila tožba osebno vložena na sodišču 20. 12. 2022 ob 14:34 uri. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.
Tožnik ni izkazal opravičljivega vzroka za zamudo pri vložitvi tožbe. Ker morajo biti po tretjem odstavku 24. člena ZUS-1 razlogi za vrnitev v prejšnje stanje verjetno izkazani že ob vložitvi predloga, čemur z obravnavanim predlogom ni bilo zadoščeno, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
brezplačna pravna pomoč - pravnomočno rešena zadeva - isti zahtevek - zavrženje zahteve
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Zahteva za dodelitev BPP v tem postopku je bila pravnomočno zavrnjena, ker je toženka odločila, da gre za očitno nerazumno zahtevo, v kateri tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh (24. člen ZBPP). Tožnik temu ugovarja, pri čemer se sklicuje na drugačno signiranje njegove tožbe. S tem pa ne navaja spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev toženke o verjetnosti izgledov za uspeh v tožbi za plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je tožnik domnevno utrpel zaradi postopkov zoper njega.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe
Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati ugotovljeno dejansko stanje ter dokaze, na katero je oprto in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Ugotovljeno dejansko stanje med drugim pomeni tudi povsem jasen in celovit izračun vseh stroškov po posameznih postavkah in nato izračun skupno priznanih stroškov. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa takšnih izračunov ni. Navedeno je samo število točk po posameznih postavkah, brez izračuna zneskov po posameznih postavkah, zato končnega izračuna stroškov ni mogoče preizkusiti. V obrazložitvi sklepa manjka tudi podatek o tem, kolikšni znesek stroškov je tožnik pravzaprav skupno uveljavljal ter kolikšno število točk in po katerih postavkah mu točke oziroma zahtevani znesek niso bili priznani ter iz katerih razlogov mu zahtevani stroški niso bili priznani, posledično pa je tako izostal tudi pravilen izračun materialnih stroškov oziroma koliko točk znaša priznanih 2 % materialnih stroškov od vrednosti storitev do 1000 točk in 1% od vrednosti nad 1000 točk, zato posledično tudi pravilnosti izračuna zneska materialnih stroškov ni mogoče preizkusiti.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 12, 12/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odvetniška tarifa - vrednost odvetniške točke - materialni stroški
Pri obračunu stroškov se upošteva tista vrednost točke, ki velja v času, ko je potrebno opraviti plačilo. Ker je toženka odločitev o stroških sprejela 29. 5. 2020, ko je že veljala vrednost točke 0,60 EUR, bi bila dolžna upoštevati novo vrednost odvetniške točke.
Termin odvetniške storitve po definiciji iz prvega odstavka 2. člena OT je primerljiv s terminom „delo“ (odvetniško delo) iz petega odstavka 17. člena ZOdv. Na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv so odvetniki, ki izvajajo storitve BPP, dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev). Razširitev te določbe tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT pa je, po presoji sodišča, pravno zmotna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vezanost na tožbene navedbe
V upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči se ta ne dodeli (peta alineja 8. člena ZBPP). Zato je za odločitev v obravnavani zadevi bistvena presoja, ali se tožničina prošnja nanaša na upravni spor zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 124/2022 z dne 31. 8. 2022. S tem v zvezi pa iz tožničinega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje povzetim ugotovitvam toženke v izpodbijani odločbi. Zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
Toženka je prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1 utemeljeno zavrnila. To pa tožniku ne preprečuje, da z novo prošnjo uveljavlja BPP za sestavo in vložitev takšne pobude, ob izpolnitvi predpisanih formalnih pogojev zanjo (in s tem nastopu novih okoliščin za odločanje toženke).
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/1. ZST-1 člen 10, 10/3, 10/8. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Tretji odstavek 10. člena ZST-1 določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP. Ker sodišče na podlagi osmega odstavka 10. člena ZST-1 že po uradni dolžnosti ugotavlja obstoj taksne oprostitve na podlagi zakona, sodišče pritrjuje stališču organa, da vloga za oprostitev plačila sodnih taks za A. A. v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni bila potrebna.
Organ, ki je tožniku za dopisovanje po elektronski pošti priznal nagrado po tar. št. 46/1 OT, bi moral svoje pravno stališče, da elektronska sporočila predstavljajo storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v OT niso posebej ovrednotena, v sklepu utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožniku je bila z izpodbijano odločbo Bpp 377/2022 brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. IK 5550/2022, od dne 24. 12. 2022 dalje že dodeljena. Glede na tožnikov podan razlog za vložitev predmetne tožbe, to je pravni interes, ki ga želi z vloženo tožbo varovati, tožnik tudi v kolikor bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zahteva stranke
Tožena stranka je s tem, ko je odločala o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v obsegu, ki ga tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zahteval, ravnala v nasprotju z določbo 128. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Ta določa, da sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
brezplačna pravna pomoč - varstvo ustavnih pravic - kršitev ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik bi očitek o kršitvah pravic iz 11. in 22. člena Ustave RS v povezavi s 26. členom Ustave RS lahko uveljavljal v okviru rednega upravnega spora in tako uveljavljal pravico do meritorne odločitve sodišča. Tudi opustitev takega sodnega varstva ne vzpostavlja pravice do subsidiarnega sodnega varstva. Posledično subsidiarno sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 ni dovoljeno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev vloženi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V tem upravnem sporu je tožnik vložil tožbo, pri čemer je dvakrat izrecno navedel, da navedeno odločbo izpodbija v zavrnilnem delu. Ko ga je sodišče opozorilo, da izpodbijana odločba nima zavrnilnega dela izreka, se tožnik na to ni odzval in opisane nejasnosti tožbe ni odpravil. Obravnavanje tožbe zoper neobstoječi del izreka izpodbijane odločbe pa ni mogoče, kar narekuje zavrženje takšne tožbe (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - neobrazloženost sodne odločbe
Izpolnjena napotnica predstavlja zahtevek izvajalca BPP v smislu prvega odstavka 213. člena ZUP, kar pomeni, da bi morala toženka del zahtevka, ki ga ni priznala, zavrniti v izreku odločbe. Ker ga toženka v sklepu ni zavrnila, izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti.
Delna zavrnitev priglašenih stroškov ne izpolnjuje zahtevanega standarda v določbi 214. člena ZUP, saj ne pojasni konkretnih razlogov za zavrnitev dela stroškov. Pomanjkljivosti obrazložitve odločitve, pa ni mogoče nadomestiti z odgovorm na tožbo.
prošnja za dodelitev BPP - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - obveznost obveščanja
Tožnica ni izpolnila pogoja (vložitev tožbe), zato ji je prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči. Če je tožnica po vloženi prošnji za BPP ugotovila, da nima možnosti za uspeh, bi morala organ za brezplačno pravno pomoč, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZBPP pravočasno obvestiti. Ob pravnomočni ugotovitvi, da preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, čeprav so bile posamezne storitve že izvedene (stroški so nže nastali), bi morala tožnica pravočasno ugovarjati.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev - upravna odločba - dan razrešitve
Razmerje med izvajalcem BPP in upravičencem do BPP se ustanovi na podlagi odločbe (drugi odstavek 37. člena ZBPP) in ne na podlagi pooblastila. Ker se izvajalca BPP določi z odločbo, se tudi o razrešitvi odloči na enak način, to je z odločbo (deveti odstavek 30. člena ZBPP). To pa pomeni, da upravičenec in izvajalec BPP ne moreta tega razmerja preoblikovati ali razvezati brez sodelovanja pristojnega organa za BPP.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje - zavrženje vloge
Za presojo, ali gre za enako dejansko in pravno stanje, je bistveno, ali sta si mnenji enaki glede pravno odločilnih okoliščin. Glede na citirane določbe ZPND to pomeni, da vsebujeta ali pa ne vsebujeta: ocene o ogroženosti in mnenja, da je dodelitev BPP nujno potrebna tudi za postopke po DZ. Za odločitev v tej zadevi je tako pravno pomembno le, da tudi v mnenju CSD, ki ga je tožnica predložila v obravnavani zadevi, enako kot v mnenju CSD, ki ga je predložila v zadevi Bpp 549/2022, CSD ni zapisal, da je za tožnico nujno potrebna dodelitev BPP za postopke po DZ.