brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Položaj navadne upnice, ki ni stranka zapuščinskega postopka, bi namreč ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP lahko privedel do drugačne odločitve glede izpolnjevanja objektivnih pogojev za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja
Tožena stranka je po presoji sodišča pri odločanju pravilno izhajala iz določbe 383.a člena ZFPPIPP, po kateri brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, pač pa le za pravno svetovanje in zastopanje v postopku odpusta obveznosti, pa še to le takrat, ko je vložen ugovor zoper odpust obveznosti. Tožena stranka je utemeljeno pojasnila, da lahko tožnik predlog za začetek postopka osebnega stečaja vloži tudi na zapisnik pri sodišču, za kar pa ne potrebuje nobenega posebnega znanja ali veščine, saj zapisnik sestavi sodišče, ki obenem tožnika pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti. Povedano drugače, pri sodišču (in ob njegovi pomoči) lahko tožnik uredi vse, za kar prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev tožene stranke je zato pravilna in temelji na določbi 383.a člena ZFPPIPP, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZBPP uporablja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V konkretni zadevi gre za dodelietv brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo, ki že na prvi pogled ni akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba, saj z njo ni bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč je bila s sodbo le zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo o (ne)dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča je toženka pravilno zakljčila, da je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZBPP člen 14, 14/1, 14/2, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Pravilen je zaključek, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, da je bila o isti zadevi, na katero se nanaša predmetna prošnja, že izdana pravnomočna zavrnilna odločba, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira uveljavljana prošnja za dodelitev BPP, ni spremenilo. Posledično je pravilna tudi odločitev toženke, da v tej zadevi obravnavano (novo) prošnjo tožnice zavrže in ne (kot v tožbi izpostavlja tožnica) zavrne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna prošnja
Toženka je prošnjo zavrnila, ker tožnik v njej sploh ni navedel razlogov za obnovo, zaradi katerih je bil mnenja, da bi novi dokazi v obnovljenem postopku zanj pripeljali do bolj ugodne odločitve, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. Ker ti razlogi niso bili nevedeni, jih toženka sploh ni mogla presojati in tako tudi ne prejudicirati odločitve sodišča o obnovi postopka. Zato je pravilno odločila, da je prošnja očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - nagrada in stroški odvetnika za postopek - obvezna uporaba Odvetniške tarife - pravilna uporaba odvetniške tarife - razlaga odvetniške tarife
V okvir tar. št. 39 OT ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, v katerem procesnem dejanju oziroma v kateri tarifni številki so navedene storitve že zajete in priznane.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - zaslišanje strank - skrajšani postopek
Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka v svoji zahtevi, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, organ ne bo mogel odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic oziroma pravnih korist stranko zaslišati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Če bi organ tožnici dodelil brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, bi kršil določbe ZBPP. Za nedopusten poseg v ustavne pravice bi lahko šlo le, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve brezplačne pravne pomoči, vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Ko pa ima država sistem brezplačne pravne pomoči vzpostavljen, za tak primer ne gre, če prosilec zakonskih pogojev za dodelitev ne izpolnjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
Ker tožnik ni laično navedel ali obrazložil pravnega vprašanja, v zvezi s katerim bi lahko vrhovno sodišče dopustilo revizijo zoper sodbo, temveč je kot ključno izpostavljal vprašanja, ki se nanašajo na socialni spor, ni podal nikakršne obrazložene utemeljitve razlogov za dopustitev revizije zoper izpodbijano odločbo. Posledično je zato organ lahko zaključil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
Od prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je praviloma prava neuka stranka, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom, ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnica z vrednostjo navedenih dveh nepremičnin, ki presega premoženjski cenzus 22.336,32 EUR, ne izpolnjuje pogojev po 14. členu ZBPP za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Najprej je treba vzeti v obzir, da brezplačno pravno pomoč potrebuje prava neuka stranka. V tej luči je treba pretehtati njeno prošnjo. Od nje ne gre pričakovati, da bo pogoje za vložitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena izpolnila že v svoji prošnji in njeni dopolnitvi. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP).
Dalje, po prvem odstavku 24. člena ZBPP se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo. S tega vidika ni mogoče govoriti o obveznosti tožeče stranke, da s svojo vlogo in dopolnitvijo le-te zadosti vsebinskim predpostavkam za dopustitev revizije.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu je vloženo tožbo zoper izpodbijano odločbo treba zavreči, četudi bi se štelo, da je bila izpodbijana odločba tožniku (po pooblaščencu) vročena šele 29. 5. 2023, saj bi bila ob takšnem stališču dne 17. 5. 2023 vložena tožba zoper navedeno odločbo vložena preuranjeno, tudi takšno tožbo pa je po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 treba zavreči. Rok za tožbo prične teči z vročitvijo upravnega akta, tožbo pa je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Kolikor je tožba vložena pred vročitvijo odločbe, je preuranjena, ne glede na to, ali je bila stranka na drug način že seznanjena z njeno vsebino (tako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 52/2018 z dne 20. 6. 2018).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da neizbrani kandidat v sodnem sporu ne more uveljavljati odprave obvestila oziroma sklepa o izbiri in vrnitve v ponovni postopek, zaradi česar je bila tožba na prvi stopnji zavržena. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je bilo takšno stališče v podobnih primerih že zavzeto v sodni praksi, zaradi česar je tožena stranka pravilno ocenila, da tožnik s pritožbo nima nobenih možnosti za uspeh, saj bi se v pritožbenem postopku le potrdil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - ista upravna zadeva
Nesporno je bila tožniku z odločbo Bpp 289/2017 z dne 17. 8. 2017 že dodeljena BPP v isti zadevi, torej je pridobil pravice, ki jih je sedaj s prošnjo, ki jo je organ za BPP z izpodbijanim sklepom zavrgel, želel ponovno uveljavljati. Prav tako je nesporno, da je bila v nadaljevanju prvotnega postopka izdan sklep Bpp 286/2017 z dne 24. 5. 2019, s katerim je tožniku prenehala pravica do redne BPP po (med drugim) odločbah Bpp 289/2017, 286/2017 in 288/2017 z dne 17. 8. 2017, in se je v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP štelo, da mu BPP ni bila dodeljena. Glede na vse navedeno je po presoji sodišča bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, česar ne zatrjuje niti tožnik, in je zato toženka tožnikovo prošnjo za BPP lahko zavrgla na podlagi 4. alineje prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZBPP člen 13, 22, 36. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe
Tožena stranka s sklicevanjem na preseganje cenzusa iz 13. člen ZBPP, ne more utemeljiti zavrnitve tožnikove prošnje za izjemno BPP zaradi materialne ogroženosti (drugi odstavek 22. člena ZBPP). Cenzus določen za izjemno BPP je namreč določen drugače kot za redno BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - obrazložitev odločbe - kršitev pravil postopka
Odločitev je toženka oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča, da tožbo zavrže. Tako je ugotavljala, na kateri podlagi je FURS izvršil pobot, in zaključila, da utemeljeno ni izdal posebnega akta o pobotu, ampak postopek izvršbe ustavil. Upoštevaje navedeno, je po presoji toženke Upravno sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožničinimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti pritožbo, ne strinja in da je iz teh razlogov sklep pravilen in zakonit.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - presoja izgleda za uspeh
Treba je namreč upoštevati, da je namen BPP uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva. Potreben restriktiven pristop.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Toženka je prosilcu odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, prav tako ni obrazložila svoje odločitve glede dodelitve BPP za zastopanje pred višjim sodiščem ter Vrhovnim sodiščem RS.
Pri preučevanju subjektivnega pogoja prosilca za BPP se upošteva le tisto premoženje, s katerim prosilec dejansko lahko razpolaga in je pravnoformalno njegovo.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3, 10/3. ZTuj-2 člen 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/3, 35, 35/1, 35/2. ZPPreb-1 člen 2, 2-5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - ugotavljanje vzajemnosti
Tujec je upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima opisano stalno ali začasno dovoljenje za prebivanje. To enostavno izkaže z izkaznico.
Zahteva iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP se nanaša na dovoljenje za začasno prebivanje tujca (po drugem odstavku 32. člena ZTuj-2) in ne na pojem začasnega prebivališča po 5. točki 2. člena ZPPreb-1.
ZBPP je predpisal način odločanja o vzajemnosti (tretji odstavek 10. člena ZBPP). To pomeni, da je obvestilo tuje države o njenem pravu brezplačne pravne pomoči temelj za presojo vzajemnosti. Ta ima sicer značaj javne listine po ZUP.