Izrek izpodbijanega sklepa je zasnovan tako, da je odločeno o priznanih stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 509,37 EUR (I. točka izreka), nima pa izrek izpodbijanega sklepa zavrnilnega dela. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe (ne pa njena obrazložitev) namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje ter se izvršuje. V izreku bi namreč moral Organ za brezplačno pravno pomoč točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za brezplačno pravno pomoč je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - premoženjskopravni zahtevek - posebni pogoj - rok za izpolnitev obveznosti - izvršljivost
Roka za povrnitev škode v smislu poplačila premoženjskopravnega zahtevka in posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe sta lahko različna. V primeru, če rok za izpolnitev ni določen, ga lahko izvršilno sodišče v sklepu o izvršbi postavi sámo oziroma je navedeno pomanjkljivost v izvršilnem postopku mogoče sanirati. Po presoji naslovnega sodišča je tako stališče tožene stranke, da terjatev iz naslova premoženjskopravnega zahtevka, ki je bil tožniku priznan izvršljivo kazensko sodbo, še ni zapadla in da je posledično prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za izvršbo nerazumna, materialnopravno napačno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno in kompleksno vsebinsko analizo oziroma obrazloženo presojo (sodne) odločbe, ki jo želi prosilec izpodbijati, onkraj standarda očitnosti.Organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP
brezplačna pravna pomoč - nepremičnina - premoženjski cenzus - razpolaganje s premoženjem
Tudi s teleološko razlago določb ZBPP sodišče ne ugotavlja, da bi se lahko BPP dodelila osebi in njeni družini, ki sicer imata premoženje, ki presega premoženjski cenzus, ne pa dovolj samih prihodkov. Po določbah ZBPP se namreč gleda socialni položaj prosilca in njegove družine - njihov celovit premoženjski status, tj. tako prihodke kot premično in nepremično premoženje. Šele na tak način se doseže pravi namen 1. člena in ostalih členov ZBPP.
Sodišče poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, da se lahko nepremičnine obremeni z omejeno stvarno pravico, prav tako pa so nepremičnina ali deleži na njej lahko predmet obligacijskih pravic.
stroški brezplačne pravne pomoči - napotnica - oprava storitev - odvetniški stroški - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Napotnica se šteje za zahtevek odvetnika za plačilo nagrade za opravljeno delo in povrnitev stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi, in v obsegu dodeljene BPP, pri čemer sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in torej odvetniku ne more priznati več, kot je zahteval v napotnici. Hkrati pa upravičenec s podpisom napotnice jamči, da je odvetnik opravil v napotnici naštete storitve in v navedenem obsegu.
V konkretni zadevi tožniku kot izvajalcu BPP po razveljavitvi kazenske sodbe po uradni dolžnosti ni bila izdana nova napotnica. Ker je tožnik tudi po razveljavitvi kazenske sodbe po uradni dolžnosti upravičencu nudil pravno pomoč v okviru, kot mu je bila z odločbo zagotovljena, bi toženka v konkretni zadevi zaradi izjemnosti situacije o upravičenosti do plačila zgolj na podlagi predloženega stroškovnika brez (nove) napotnice morala odločiti in ga ne a priori zavrniti, ker je tožnik že vrnil napotnico (in ni pridobil nove).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Namen BPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je treba določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva. Potreben restriktiven pristop.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
O prošnji za dodelitev BPP tožniku v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer je bila BPP tožniku odobrena z odločbo Bpp 58/2023, ki je pravnomočna. Zato je toženka ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla glede na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Ker je tožnik vložil nepopolno in pomanjkljivo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ker nesporno do vključno 6. 12. 2022, ni vložil njene dopolnitve oziroma ni odpravil njenih pomanjkljivosti, je odločitev organa v izpodbijanem sklepu zakonita.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnica je v odgovoru na dopis le pavšalno zatrjevala, da je do prepozno vložene tožbe prišlo zaradi napake pri dostavi pošte, pri čemer ni navedla nobenih konkretnih okoliščin ali dokaznih predlogov, ki bi utemeljevali pravočasnost tožbe. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. DZ člen 257, 257/1. ZNP člen 113, 113/1.
brezplačna pravna pomoč - skrbništvo - očitno nerazumna zadeva - upravičen predlagatelj - verjetni zgled za uspeh
Razlogi za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Navedeno pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč nima podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločitve, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi že posegla v samo vsebino sodnega varstva in se opredeljevala do tega, ali oče mld. A. A. skrbi zanjo. Kot razlog za to, da naj bi skrbel, je med drugim tudi navedla, da mu ni bila odvzeta ali omejena starševska skrb, čeprav določilo 257. člena DZ ne postavlja tega kriterija. Tožnica je v dopolnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč navedla, da je oče mld. A. A. zapustil, da za preživljanje nič ne prispeva in da ne plačuje preživnine. Do odločitve sodišča v nepravdnem postopku sicer še ni mogoče vnaprej sklepati, da bo tožnica s postavitvijo mld. A. A. pod skrbništvo uspela, ni pa mogoče trditi, da je že na prvi pogled očitno, da z zahtevo za postavitvijo pod skrbništvo ne more uspeti.
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/6. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - stroški odvetnika - odmera nagrade - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave
Namen pravnega svetovanja, za kar je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, je bil v tem, da se upravičenec do brezplačne pravne pomoči seznani z možnostjo sprožitve nadaljnjih postopkov zaradi lažne prijave in obtožb, v zvezi s čimer je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje. Glede na to, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi odvetnica tožniku posredovala pisno pravno mnenje, niti ni razvidno, da bi to storila tožena stranka, sodišče ugotavlja, da je bila s tem tožniku kršena pravica do izjave glede navedenega pisnega pravnega mnenja, za izdelavo katerega je tožena stranka odvetnici priznala nagrado.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - napačna uporaba materialnega prava
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico. Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnih možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Povedano drugače, organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnica) doseči z BPP.
Sodišče ni zahtevalo prevoda celotne študije, ampak le njenega relevantnega dela, za kar je tožeča stranka poskrbela, zato ni nastala potreba po prevodu in posledično po kritju stroškov prevoda. Če pa je tožeča stranka kljub temu priskrbela prevod celotne študije, tudi če k temu ni bila pozvana, v zvezi z navedenim pa so ji nastali stroški, je le-te dolžna nositi sama, saj navedeni stroški niso bili potrebni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V zvezi z določbo 5. alineje 8. člena ZBPP mora biti izpeljana in uporabljena ustavi skladna interpretacija.
Glede na 23. člen in drugi odstavek 14. člena Ustave je treba pojem veriženja razumeti v zvezi z veriženjem upravnih sporov, ne pa prošenj za brezplačno pravno pomoč pred organi za brezplačno pravno pomoč.
Tudi v predmetni zadevi ne gre za kopičenje pravnih sredstev v upravnem sporu, saj je tožnica vložila pravno prvo sredstvo (tožbo) v upravnem sporu v zadevi brezplačne pravne pomoči. Zato bi tožena stranka morala po vsebini odločati o tem, ali je razumno sprožati upravni spor v zadevi, za katero tožnica prosi brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - prepozna tožba - pravnomočna odločba
Podatki spisa izkazujejo, da je tožnica tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani vložila prepozno, hkrati pa, da je Upravno sodišče s sodbo, I U 1554/2022 z dne 24. 11. 2022 (ki je postala pravnomočna istega dne, tj. 24. 11. 2022), odločilo o tožničini tožbi zoper odločbo, št. Bpp 174/2022-2 z dne 26. 9. 2022, torej je bila o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba.
Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP), med drugim, če prosilec izkaže, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - opravljena storitev - pravica do plačila - substitut
Namesto stranke z interesom je kot njen substitut uvodni posvet s tožnico opravil odvetnik A. A. To pa pomeni, da je bil uvodni posvet opravljen in da je toženka zanj stranki z interesom upravičeno priznala tudi nagrado (tar. št. 39/1 (prva alineja) OT). Po določbah prvega odstvka 16. člena ZOdv namreč lahko pri zastopanju strank odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Obseg oz. meje preizkusa ne smejo preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti, ki se nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". Očitno pomeni spoznavno na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev
Razlogi izpodbijanega sklepa so si v nasprotju, saj toženka pojasnjuje tako razloge za zavrženje kot tudi razloge za zavrnitev tožničine prošnje. Posledično prihaja do nasprotja tudi med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 6/1, 7, 7/2, 11, 11/3. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - kazenski postopek - odvetniška tarifa
Povečanje iz drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z drugim odstavkom 7. člena OT se namreč povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa (urnina), ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje in se zato kot takšna ne more poviševati.
Predlog za oprostitev plačila stroškov postopka in predlog za oprostitev stroškov kopiranja ne vsebujeta obsežnejših vsebinskih navedb o predmetu oziroma poteku kazenskega postopka, zaradi česar odmera nagrade po tar. št. 8 ne pride v poštev.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Organ s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnik) doseči z BPP. Mora pa presoditi, da ni na prvi pogled očitno, da prosilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo nima nobene možnosti za uspeh in da je zato v okoliščinah konkretne zadeve razumno, da se mu dodeli BPP.