brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - dokončni upravni akt
Med strankama ni sporno, da je tožnica zaprosila za pravno pomoč za sestavo pritožbe zoper odločitev Centra za socialno delo Gorenjske. Odločitev tega centra je odločitev upravnega organa (prve stopnje) v upravnem postopku, pa tudi pritožbeni postopek zoper to odločbo je po določbah ZUP upravni in ne sodni postopek. Tožba v upravnem sporu, ki je sodni postopek, pa je mogoča šele zoper dokončne upravne akte (2. člen ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetniku - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o tem, da mora te stroške plačati tožnica. Prosilec do brezplačne pravne pomoči je dolžan povrniti stroške izvedbe brezplačne pravne pomoči (izključno) v primerih iz 43., 47., 48. in 49. člena ZBPP1, zato je sodišče tožnici sicer priznalo pravni interes za vložitev predmetne tožbe, vendar ugotavlja, da je ta neutemeljena.
brezplačna pravna pomoč - instrukcijski rok - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odmera nagrade - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravni interes
Glede trditve, da je tožeča stranka sama sestavila tožbo, za katero je bila odvetniku priznana nagrada, stranka z interesom trdi, da je od tožeče stranke prejela predlog tožbe. Sodišče pritrjuje, da je odvetnik tudi v takem primeru upravičen do ustrezne nagrade, saj sestava in vložitev tožbe (ali drugega pravnega sredstva) vedno zahteva sodelovanje zastopane stranke z odvetnikom. Odmera stroškov in nagrade po določbah ZBPP je odvisna le od vrste oziroma obsega dodeljene BPP ter dejansko opravljenih storitev.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - obrazložitev akta
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je toženka pri odmeri stroškov uporabila tar. št. 46 OT in zakaj ni sledila tožnikovi odmeri nagrade za opravljene storitve po tar. št. 39 OT. Kot namreč pravilno opozarja tožnik, e-mail ni nič drugega kot dopis, poslan po elektronski pošti in ne po klasični pošti, ki je lahko kratek, lahko je obrazložen, lahko gre za pisno pravno mnenje. V kolikor je toženka ocenila, da navedeno predstavlja storitve, za katere nagrade ni mogoče odmeriti po priglašeni tar. št. 39 OT, ampak je treba pri odmeri uporabiti tar. št. 46 OT, pa bi morala svojo odločitev pojasniti in obrazložiti, zakaj v zadevi ni bilo mogoče slediti tožnikovemu predlogu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti in mu dati možnost, da se o tem izjavi.
Neobstoj vzajemnosti v izpodbijani odločbi niti ni bil izrecno ugotovljen, ampak je toženka, ker s strani Pakistana (še) ni prejela odgovora o pravu na področju brezplačne pravne pomoči, zaključila, da ugotavljanje vzajemnosti ni mogoče in da zato pogoj vzajemnosti ni izpolnjen.
Sodišče zaključuje, da je bilo zahtevku tožnika v celoti ugodeno, kar izhaja tako iz izreka, kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe, zato si tožnik svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Po povedanem je tožnik v postopku dodelitve BPP z zahtevkom v celoti uspel, saj mu je organ za BPP prisodil povrnitev vseh stroškov predmetnega postopka, kar vključuje tudi povrnitev stroškov za izvedenca medicinske stroke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP prav za upravni spor zaradi dodelitve BPP. Glede na to sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da v konkretnem primeru ZBPP dodelitve BPP tožnici ne omogoča.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti - nepravdni postopek - namestitev otroka v zavod
V družinskem nepravdnem postopku je zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo (385. do 391. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), o katerem odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Brez dvoma torej je, da gre za sodni postopek v smislu prej navedenih določb ZBPP, vendar pa lahko po prvem odstavku 385. člena ZPP zahtevo za varstvo zakonitosti vloži (le) državno tožilstvo, iz drugih zakonskih določb, ki urejajo to izredno pravno sredstvo, pa ne izhaja, da bi stranke nepravdnega postopka v zvezi z vložitvijo ZVZ imele kakršnekoli pravice. Ker torej stranke nepravdnega (ali pravdnega) postopka nimajo pravice pri sodišču vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, vložitve tega pravnega sredstva (oziroma pobude državnemu tožilstvu za vložitev tega pravnega sredstva) ni mogoče šteti za uresničevanje njihove pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP).
Brez ugotavljanja objektivnega pogoja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP se BPP lahko dodeli zgolj za pravno svetovanje, in ne tudi za vložitev ustavne pritožbe, kot zmotno meni tožnik. Izjema od ugotavljanja objektivnega pogoja je jasna in velja le za dodelitev BPP v obliki (le) pravnega svetovanja po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Med strankama ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča, s katero je bila njena prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. V takšnih ok0liščinah tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi 5. alineje 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Ker organ ni po vsebini odločal o utemeljenosti tožnikove prošnje za BPP, temveč jo je po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel iz procesnih razlogov (ker je bilo nesporno o istem zahtevku že odločeno), tožbeni ugovor za odločitev ni pravno relevanten.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - nujna brezplačna pravna pomoč
Ob nespornem dejanskem stanju, torej že vloženi pritožbi s strani tožnika (v zvezi s čimer je zaprosil za dodelitev BPP v obravnavani zadevi), ter ob tem, da je bil organ seznanjen s tožnikovimi prihodki, sodišče pritrjuje toženki, da bi bilo nerazumno odločati o nujni BPP na podlagi 36. člena ZBPP.
ZBPP člen 11, 11/1, 26, 26/1, 26/1-1. ZPP člen 249, 249/1, 249/2, 256.
brezplačna pravna pomoč - odločba o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči - stroški - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Stroški pravdnega postopka z izvedbo dokazov nastanejo, ko so ti dokazi izvedeni, kar pomeni, da so stroški podaje pisnega prevoda listin iz slovenskega v nemški jezik nastali takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, torej ko je bil pisni prevod listin podan sodišču, s sklepom sodišča o stroških podaje pisnega prevoda listin pa so bili (že nastali) stroški sodne tolmačke (le) odmerjeni.
Določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da bi tožniki lahko bili upravičeni do oprostitve plačila teh stroškov, ki so nastali že pred vložitvijo prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP namreč jasno in nedvoumno izhaja, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pooblastilo za zastopanje
Odvetnik, določen za izvajanje BPP, potrebuje pooblastilo upravičenca do BPP le za opravo procesnih dejanj v sodnih postopkih, v katerih upravičenca zastopa, pooblastilo pa sicer ne predstavlja akta upravičenca, s katerim bi ta dovoljeval odvetniku, določenemu za izvajanje BPP, delo na zadevi, za zastopanje v kateri je bil upravičencu dodeljen. Dodeljeni odvetnik namreč izvaja BPP na podlagi odločbe, v kateri sta določena oblika in obseg dodeljene BPP in je natančneje opredeljena zadeva, za katero je BPP dodeljena (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in napotnice z istimi navedenimi podatki (četrti odstavek 39. člena ZBPP).
prekinitev postopka - začetek postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Da tožnikov način pravdanja ni običajen in da bi vse opisane okoliščine lahko kazale na njegovo nagnjenost k tožarjenju, zaradi česar se pričakuje, da tožnik po pravnomočnosti odločbe o skrbništvu ne bo več smel samostojno opravljati pravdnih dejanj in da bo zastopanje v tem upravnem sporu naloga skrbnika. Zato je sodišče prekinilo postopek v tem upravnem sporu.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Sodišče ugotavlja, da tožnica ni zadovoljna s sinovimi ocenami oziroma načinom ravnanja šole v zvezi z vpogledlom v šolsko dokumentacijo. Ob upoštevanju teh (bistvenih) navedb v zvezi s prošnjo za dodelitev BPP sodišče ugotavlja, da iz tožničinega trditvenega gradiva ni mogoče sprejeti drugačnega zaključka, kot ga je sprejela tožena stranka, da torej zadeva ni pomembna za prosilkin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilko ali njeno družino ni življenjskega pomena.
Elektronski podpis je vezan izključno na dokumente v elektronski obliki. Vloga v elektronski obliki - to je torej vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, se vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Ker v upravnem sporu informacijski sistem sodstva (še) ni vzpostavljen, tožbe ali druge vloge v elektronski obliki ni mogoče vložiti.
ZUP člen 237, 237/1, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-2.
nova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločanje mimo zahtevka - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Tožena stranka je zavrnila dodelitev BPP tožnici, ker iz prošnje za BPP v zvezi s sestavo in vložitvijo pobude državnemu tožilstvu za vložitev ZVZ ni izhajalo, da bi uveljavljala pravico do sodnega varstva. Vendar tožnica ni zaprosila za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pobude državnemu tožilstvu za vložitev ZVZ, temveč je, kot na to v tožbi pravilno opozarja tožnica, zaprosila za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo.
Tožena stranka je odločila povsem mimo predloga oz. zahtevka tožnice, kar predstavlja relativno bistveno kršitev upravnih pravil. Poleg tega je tožena stranka storila absolutno bistveno kršitev upravnega postopka, ker se do predloga tožnice sploh ni opredelila in se zato njene odločbe glede navedenega ne da preizkusiti.