Prosilka za BPP (tožnica) je na poziv organu za BPP (toženi stranki) pravočasno posredovala dokumente in pojasnila. Navedena dopolnitev tožničine prošnje se sicer v upravnem spisu ne nahaja. Ker tožena stranka vsem navedenim dejstvom in dokazilu po pozivu sodišča ni nasprotovala, sodišče ugotavlja, da so navedena dejstva med strankama nesporna in jim sodišče v celoti kot resničnim sledi.
Pogoji za zavrženje vloge torej niso izpolnjeni, saj je tožnica pravočasno svojo vlogo dopolnila, tožena stranka pa ni sledila pravilom postopka.
Tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitev toženke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ter njene presoje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, kot so določeni v 24. členu ZBPP (t.i. objektivni kriretij). Pač pa v tožbi zgolj zatrjuje, da izpolnjuje t.i. subjektivni kriterij, to je materialni kriterij za dodelitev BPP, kar je za odločitev v predmetni zadevi nepomembno, saj morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ZBPP. Ob nespornem dejstvu, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, ni pomembno, ali tožnik izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev BPP ali ne, zato toženka dejstev glede materialnega položaja tožnika v postopku niti ni ugotavljala.
Ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP, saj ima po določbah 28. člena ZBPP široke možnosti, da določi manjši obseg dodeljene BPP, mora pa uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe ustrezno in pravilno utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Tožnikovi tožbeni ugovori se nanašajo predvsem na materialni položaj, pri čemer zatrjuje, da izpolnjuje materialni (t.i. subjektivni) kriterij za dodelitev BPP. Tovrstni tožbeni ugovori pa so za obravnavano zadevo brezpredmetni, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da tožnik materialni kriterij za dodelitev BPP izpolnjuje, zato mu je tudi dodelila redno BPP v obsegu kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe, s sporno II. točko izreka pa je dodelitev BPP zavrnila iz drugega razloga, in ne zato, ker tožnik ne bi izpolnjeval materialnega kriterija.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - regres za letni dopust - občasni neperiodični dohodki - sorazmerni del
Sodišče sledi tožničinemu zatrjevanju, da bi morala toženka v zvezi z izplačilom regresa, ki ga je tožnica prejela 10. 11. 2022 v znesku 300 EUR neto, upoštevati le 1/12 tega zneska mesečno, kar pomeni 24,99 EUR oziroma zaokroženo 25 EUR mesečno.
Zaradi napačnega izračuna toženke je tudi napačno ugotovljeno, da tožnica presega finančni mejnik 843,78 EUR.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - predlog za dopustitev revizije - premoženjski pogoj
Nujna BPP se dodeli le v primerih, ko materialni položaj tožnika ni znan oziroma bi njegovo ugotavljanje terjalo toliko časa, da bi prišlo do zamude roka za kakšno pravno dejanje, posledično pa tudi do izgube pravice opraviti to dejanje. Z izdajo izpodbijane odločbe ni prišlo do kakršne koli zamude roka, poleg tega pa ni namen dodelitve nujne BPP, da se ta dodeli osebi, za katero se ve, da po materialnem pogoju ni upravičena do BPP in se potem od nje skladno s petim odstavkom 36. člena ZBPP terja vračilo neupravičeno prejeto BPP.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala pred razrešitvijo odvetnice vpogledati v kazensko zadevo in se prepričati ali očitki o nevestnem delu odvetnice držijo. Če bi se izkazalo, da odvetnica spisovne dokumentacije, ki jo je bilo treba preučiti in se do nje opredeliti, ni sproti posredovala tožnici, je bila njena zahteva, da ji odvetnica to dokumentacijo izroči, razumljiva. Dejstvo, da je odvetnik pravni strokovnjak še ne zagotavlja, da stranko vedno zastopa v skladu z njenimi koristmi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta
OT v prvem odstavku 12. člena določa ceno storitve z vsoto točk za vsako posamezno storitev, pomnoženo z vrednostjo točke. Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 12. člena OT).
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ostala nepopolna in neprimerna za obravnavanje, zaradi česar jo je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP utemeljeno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - izpolnitev obveznosti - poziv stranki k izjavi - pomanjkljiva obrazložitev
Odločitve toženke ni mogoče preizkusiti, saj je sporno, ali je bil poziv z dne 7. 6. 2022 tožniku sploh vročen in če, kje. To posledično pomeni, da ni mogoče preizkusiti niti, ali je bila tožniku dana možnost, da se v postopku izjavi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Toženka na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP nima pooblastila za presojo zakonitosti odločbe komisije, saj je ta pridržana sodišču, ki bo odločilo o tožbi, temveč je pri presoji razumnosti zadeve oziroma verjetnosti izgledov za uspeh po določbah prvega odstavka 24. člena ZBPP omejena s standardom očitnosti.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (1995) člen 6. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - urnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih tožena stranka tožniku ni priznala urnine za čakanje na narok, zaradi česar, izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, s čimer tožniku ni bila dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 37.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - pritožba
Tožnica je za pritožbo zoper sodbo upravičena do nagrade v višini 200 točk (druga alineja 2. točke tar. št. 37 OT, ob upoštevanju vrednosti storitve glede na vrednost spora, v skladu s tar. št. 18 OT), zvišano za 50 % (tretja alineja 2. točke tar. št. 37 OT) ter zvišano za 25 % (4. točka tar. št. 37 OT), kar skupaj znaša 375 točk.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - nepravilna vročitev - vročanje po pooblaščencu
Tožena stranka za zavrženje njene vloge ni imela podlage, ker je bil poziv za dopolnitev vloge poslan tožnici neposredno, ne pa njenemu pooblaščencu - odvetniku, ki je podal že vlogo za dodelitev BPP ter jo tudi dopolnil. Ker je bil poziv tožene stranke na dopolnitev prošnje za BPP tožeči stranki vročen nepravilno, tako velja, da ta poziv tožnici sploh ni bil vročen.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je vpogledala v uradne evidence FURS, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila, niti ni zahtevala od tožnika, da bi priložil ustrezna potrdila iz uradnih evidenc. Tako tožnik v postopku ni imel niti možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - obnova postopka
Tožnik s svojimi navedbami izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v sporu VII Ps 1359/2019, kar bi bil lahko razlog za pritožbo, ne pa razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP. Četudi se organ za BPP v svoji obrazložitvi ni natančno opredelil do dejstev, ki izhajajo iz predloženega izvida z dne 6. 12. 2022 oziroma jih je označil kot nova dejstva, kar je napačno, saj gre očitno za dejstva, znana sodišču tekom trajanja postopka, je še vedno nedvomno izkazano, da je predloženi dokaz - izvid nastal po pravnomočno zaključenem postopku, in zato ne gre za dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje vloge
Odločba Bpp 643/2021 je postala formalno pravnomočna (kar niti ni sporno), dejansko stanje, na katero se opira zahtevek in utemeljuje tožbo tožnik, pa se ni spremenilo, ampak gre celo za ponovitev istih dejstev, ki so bila že presojana tudi v sodbi naslovnega sodišča IU 189/2022. Toženkina odločitev, da gre za isto upravno zadevo kot v Bpp 643/2022 in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, je tako po presoji sodišča pravilna.
Toženka v izpodbijani odločbi ni obrazložila razlogov za zaključek, da iz nobene mednarodne pogodbe, ki obvezuje RS, ne izhaja, da bi lahko bil tožnik upravičenec do BPP. Odločba, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, tako nima obrazložitve z vsebino, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, na podlagi katere bi bilo mogoče odločbo preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka. Kot izhaja tudi iz ustaljene upravnosodne prakse, pa bistveno pomanjkljive obrazložitve upravnega akta odgovor na tožbo ne more nadomestiti.
ZBPP člen 8, 8-4, 24. ZIZ člen 55. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni naslov - ugovorni razlog - napačna uporaba materialnega prava
BPP se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugotov zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.
ZUS-1 člen 24, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
prepozna tožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
V zadevi je za odločitev najprej bistveno, ali je bila tožniku pravilno vročena izpodbijana odločba in kdaj je bila vročitev opravljena.
Tožnikove navedbe ne ovržejo presoje pravilnosti konkretne vročitve in nastopa domneve, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena 12. 11. 2022. Naslednjega dne, 13. 11. 2022, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v torek, 13. 12. 2022. Iz datuma sprejemne štampiljke na tožbi je razvidno, da je bila tožba osebno vložena na sodišču 20. 12. 2022 ob 14:34 uri. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.
Tožnik ni izkazal opravičljivega vzroka za zamudo pri vložitvi tožbe. Ker morajo biti po tretjem odstavku 24. člena ZUS-1 razlogi za vrnitev v prejšnje stanje verjetno izkazani že ob vložitvi predloga, čemur z obravnavanim predlogom ni bilo zadoščeno, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.