brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Tožnica v konkretnem primeru prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS glede dodelitve BPP. Tej ugotovitvi tožnica v tožbi ne nasprotuje, zato je bila po presoji sodišča podana zakonska podlaga za zavrnitev tožničine prošnje.
Tožnica je lastnica stanovanjske hiše na naslovu A., vendar na tem naslovu nima prijavljenega stalnega prebivališča. Zato se je ta nepremičnina štela v tožničino premoženje, ki po vrednosti presega zakonkso določen cenzus.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje vloge
Toženka v izpodbijanem sklepu na podlagi navedenega ugotavlja, da je tožnik v obravnavanem postopku vložil zahtevek, o katerem je bila že izdana zavrnilna odločba, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - odvetniška tarifa - obvezna uporaba Odvetniške tarife - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka je pri sporni odločitvi nepravilno uporabila materialno pravo s tem, ko je nagrado za opravljene odvetniške storitve odmerila ob uporabi postavk iz tar. št. 23 OT. OT je v besedilu, relevantnem za odločanje toženke (to je besedilu pred uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev Odvetniške tarife, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 70/22), posebej urejala plačilo za odvetniške storitve, opravljene v sporih o varstvu in vzgoji otrok, zakonitem preživljanju in o stikih z otroki, in sicer v tar. št. 18/2 za tožbe v teh zadevah ter skladno s tem za sestavljanje vlog v tar. št. 19, za zastopanje v tar. št. 20 in za pravna sredstva v tar. št. 21, pri čemer so bile te postavke glede na zakonsko ureditev, kot je veljala pred DZ in ZNP-1, umeščene med postavke za pravdni postopek (VIII. poglavje Posebnega dela OT). V IX. poglavju Posebnega dela OT pa so bile določene postavke za odvetniške storitve za nepravdne postopke, med drugim v tar. št. 23 za t.i. druge nepravdne postopke (ki niso zajeti v tar. št. 22, 24 in 25), med katere pa se po navedenem niso uvrščali spori o varstvu in vzgoji ter preživljanju in stikih z otroki.
V okviru vsebinske ocene očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka dejansko izvedla presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa, ki ga tožnik želi izpodbijati, in na podlagi te presoje ugotovila, da tožnik s tožbo zoper ta sklep že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče meni, da je tožena stranka z opisanimi zaključki v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, prevzela vlogo, ki jo ima Upravno sodišče v upravnem sporu, s tem pa presegla okvire ocene očitne nerazumnosti, ki jo je upravičena izvesti na podlagi 1. alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Toženka se v izpodbijanem sklepu sklicuje na 1. točko tarifne št. 39, ki določa nagrado za posvete, nasvete in mnenja, v 2. točki pa določa nagrado za preglede spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu. Iz izpodbijanega sklepa pa ne izhajajo razlogi za nepriznanje odvetniške nagrade v zavrnilnem delu. Kasnejša obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj bi bila v takem primeru kršena tožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - denarna odškodnina - davčni dolg
Zgolj nižje izplačilo odškodnine iz razlogov poplačila tožnikovega davčnega dolga ne more biti razlog za uporabo določbe tretjega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri se od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - nerazumna zadeve
Toženka je presodila, da je sklep, ki ga želi tožnica izpodbijati, tako očitno pravilen in zakonit, da nima razumnih možnosti za uspeh. Predhodno je tožnico v pozivu na dopolnitev prošnje za BPP izrecno opozorila, da bo zavrnila njeno prošnjo, če je ne bo dopolnila skladno z določno danimi napotili. Ker tožnica njenim napotilom ni sledila, je s stališča zakonske ureditve odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za BPP pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za brezplačno pravno pomoč - nepopolna vloga
Tožnik je z dopisom posredoval zahtevane podatke in zapisal, da za sina ne bo izpolnjeval obrazca, ker ne spada več v skupno gospodinjstvo, ker je postal samostojen. Glede na navedeno, Organ za BPP ni imel podlage za zavrženje prošnje tožnika, kar naj bi tožnik ne predložil vseh podatkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do strokovne obrambe - interes pravičnosti
Odločitev o pogojih dodelitve brezplačne pravne pomoči pomeni odločanje o materialni podstati pravice iz 23. člena Ustave RS in s tem odločanje o možnosti dostopa do sodnega varstva oziroma odločanje o prosilčevi možnosti uresničevanja pravice do postopka pred sodiščem. Sodišče tudi v drugih postopkih, ne samo v postopku o prekrških, ugotavlja materialno resnico in nekatera dejstva ugotavlja tudi po uradni dolžnosti, kar pa ne pomeni, da se tožniku lahko zato odreče možnost strokovnega pooblaščenca ob izpolnjevanju pogojev na podlagi ZBPP.
Denarno izplačilo, ki predstavlja med strankama dogovorjen način delitve njunega skupnega premoženja, po svoji naravi ne predstavlja novega premoženja, ki bi ga tožnik pridobil šele na podlagi sklenjene poravnave v smislu petega odstavka 48. člena ZBPP, in ki bi ga organ za BPP lahko upošteval pri povračilu sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči, saj gre le za spremembo oblike premoženja tožnika – iz nedenarne v denarno obliko.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V tožničinem primeru gre za t.i. veriženje prošenj za BPP, ki ga ZBPP ne dopušča. Posledično tožnica tudi ne more uspeti z ugovori o omejitvi njenih pravic do javnih sredstev, do osebne lastnine, do zagovornika po BPP in do enake enake obravnave pred zakonom. Če bi organ, upoštevajoč ugotovljeno in (tudi) nesporno dejansko stanje, odločil nasprotno, torej tožnici dodelil BPP izven in mimo pogojev, ki jih ZBPP določa, bi ga s tem kršil.
Ker je tožnica v predmetni zadevi po tem, ko ji je bil izdan dopolnilni sklep, sodišču sporočila, da tožbo umika (in da pri njej torej ne vztraja več), je sodišče v skladu s citiranim tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 predmetni postopek ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - pavšalne navedbe - zavrženje vloge
Ker pri vložitvi pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo ali njeni obravnavi pred drugostopenjskim upravnim organom ne gre za sodni, pač pa za upravni postopek, je toženka pravilno zaključila, da tožnici zahtevana BPP v skladu z ZBPP ne more biti dodeljena. Posledično je toženka, na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP, tožničino prošnjo pravilno in zakonito zavrgla kot nedovoljeno.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodka - pridobitev premoženja
Pravno podlago za vračilo sredstev iz naslova BPP predstavlja 48. člen ZBPP, ki pogojuje vračilo z delnim ali celotnim uspehom v postopku in da obstaja na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobljeno premoženje oziroma dohodki, pri tem pa se ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobljeno. Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v 8. točki obrazložitve glede temelja za vračilo sredstev iz naslova BPP sklicevala le na en predmet dedovanja in sicer na nepremičnino, na posamezni del št. 5 v stavbi ... k.o. ...
Sodišče zaključuje, da je nedvomno tožnik pridobil dediščino oziroma premoženje, s tem ko je za prej omenjeno nepremično vpisan kot eden od solastnikov in da morebitno oviranje pri izvrševanju lastninske pravice ne more predstavljati pravno upoštevanega ugovora, da do dedovanja ni prišlo.
ZBPP člen 30 ,30/6, 30/7, 30/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom v postopku BPP dodeljeni odvetnici ni bilo priznanih 50 točk za prejem sodbe in končno poročilo stranki. Vendar pa tožbe v konkretni zadevi ni vložila navedena odvetnica, ki je kot izvajalka BPP zastopala tožnico v navedenem delovnopravnem sporu in kateri organ ni priznal navedenih priglašenih stroškov, pač pa je tožbo vložila upravičenka do BPP.
Z izpodbijanim sklepom v pravice tožnice - upravičenke do BPP ni bilo poseženo, zato glede tega zavrnilnega dela uveljavljanih stroškov odvetnice nima pravnega interesa za vložitev tožbe.
Stališče, da bi izvajalec BPP, ki po določbah ZBPP in odločitvi organa za BPP ne bi bil poplačan v želenem obsegu in višini, manjkajoče plačilo lahko uveljavljal od prosilca za BPP, bi slednjega postavila v zelo neugoden in negotov položaj. Glede na to je vsaka druga zahteva po povrnitvi teh stroškov od prosilca v nasprotju z določbami ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti, in mu dati možnost, da se o tem izjavi, pa tega ni storila. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju. Če bi se tožnika seznanilo z odgovorom Ministrstva za pravosodje, ki je za uporabo določbe 10. člena ZBPP bistven, bi se lahko že pred izdajo izpodbijane odločbe do njegove vsebine opredelil, in sicer tako glede dejstva obstoja vzajemnosti kot glede (ne)obstoja mednarodne pogodbe, ki bi obvezovala Republiko Slovenijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj
V zvezi z določbo 5. alineje 8. člena ZBPP mora biti izpeljana in uporabljena ustavi skladna interpretacija. Jezikovna razlaga tega določila ni dovolj z vidika Ustave RS, sicer bi se to določilo lahko uporabljalo v nasprotju s pravico do enakega dostopa do sodnega varstva ne glede na socialni položaj stranke v primeru dostopa do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.
Do vložitve tožbe v tem upravnem sporu so o tožničinih prošnjah za brezplačno pravno pomoč odločali zgolj organi sodišč, ki so zadolženi za odločanje o prošnjah kot upravni organi po določbah upravnega postopka, in torej ni izkazano veriženje upravnih sporov zaradi brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - neobrazložena odločba
V prvi vrsti tožena stranka ni odločila o celotni zahtevi za povrnitev stroškov. Med ostalim je tožnik priglasil tudi davek na dodano vrednost. Tega tožena stranka ni vzela v obzir; te postavke stroškovnika ni obravnavala v svojem sklepu. Slednji se zato ne da preizkusiti.
Sodišče pa tudi ni zasledilo obrazložitve zavrnitve plačila pregleda zadeve, posveta s stranko in vpogleda v spis. Tožena stranka je resda zapisala, da ni priznala nagrade za sestanek s stranko in vožnje do Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, toda o naštetih izdatkih se ni izrekla. V tem pogledu je njen sklep pomanjkljiv.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - nepravdni postopek - določitev stikov
Nepravdne postopke je OT resda uredila v IX. poglavju Posebnega dela. Toda Tarifna številka 23 Posebnega dela OT je prišla v poštev le za postopke, ki sicer niso bili posebej urejeni v OT. Spori o stikih z otroki pa so kljub temu, da so se od uveljavitve ZNP-1 dalje vodili po nepravdnem postopku, ostali v okviru storitev Tarifne številke 18, točneje osme alineje 2. točke Tarifne številke 18 Posebnega dela OT. Ta tarifna postavka je bila v poglavju „VIII. Pravdni postopek“. Naslovno sodišče je prepričano, da ta podrobnejša ureditev terja njeno uporabo; ni šlo namreč za postopke, ki niso bili deležni posebnega režima. Z drugimi besedami, tožena stranka bi morala vzeti v obzir pravila odmere, ki se izrecno nanašajo prav na pravna razmerja, v zvezi s katerimi je bila upravičenki dana pravna pomoč.9 To pa je v pričujoči zadevi ravno osma alineja 2. točke tarifne številke 18 Posebnega dela OT.