ZBPP člen 28, 30, 30/1, 37, 37/1. ZUP člen 213, 213/6, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izbira odvetnika - prosta izbira odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka je s tem, ko je za izvajalca brezplačne pravne pomoči, ki jo je dodelila tožniku, določila drugega odvetnika, kot ga je predlagal tožnik, ravnala v nasprotju z določbo 30. člena ZBPP, torej zmotno uporabila materialno pravo.
Tožnik želi z vložitvijo pravnega sredstva dejansko doseči drugačno odločitev glede pravnega položaja nasprotnih udeležencev postopka (njegovih otrok), medtem ko lastnega pravnega interesa za izpodbijanje sklepa ne izkazuje. Njegovo pravno sredstvo zoper navedeni sklep, če bi ga tožnik vložil, bi tako pristojno sodišče moralo zavreči, zato je utemeljena presoja toženke, da tožnik s pravnim sredstvom zoper sklep nima verjetnih izgledov za uspeh in da tožnikovega pravnega sredstva zoper ta sklep ni razumno vlagati, kar pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Če je organ za BPP menil, da so za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje pogoji iz 24. člena ZBPP izpolnjeni, potem ne vzdržijo razlogi organa za BPP, zakaj za oprostitev plačila stroškov postopka oziroma za oprostitev plačila stroškov sodnega izvedenca, ti pogoji naj ne bi bili izpolnjeni (t.j. ''da je z dodelitvijo BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje upravičenki v tej fazi zagotovljeno ustrezno varstvo pravic, saj ni jasno, ali bo večji obseg ali druge oblike BPP potrebovala...''). Enako velja glede zavrnitve prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje.
ZBPP člen 24, 24/1, 26/1, 28, 28/1, 30, 30/1. ZUP člen 213, 213/6, 237, 237/2, 237-7.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - prosta izbira odvetnika - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zmotna uporaba materialnega prava - izrek odločbe - nejasen izrek - neobrazložena odločba
S I. točko izreka izpodbijane odločbe je toženka ugodila tožnikovi prošnji (pri čemer ni navedla, da je prošnji ugodila le delno) in je tožniku dodelila BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo v predmetni kazenski zadevi. S III. točko izreka izpodbijane odločbe je toženka nadalje posebej odločila o (ne)upravičenosti tožnika do BPP za pravno zastopanje na pritožbeni seji. O čem konkretno je toženka, poleg navedenega iz I. in III. točke izreka, odločila z II. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je zavrnila dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji (kamor spada tudi sestava in vložitev pritožbe), pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, pri čemer odločba v tem delu ne vsebuje nobene obrazložitve. Zaradi povedanega se izpodbijane odločbe v II. točki izreka ne da preizkusiti, kar pomeni, da je v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - določitev odvetnika - izbira odvetnika - pravica do izbire odvetnika - prosta izbira odvetnika - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Prosilec ima možnost izbrati osebo, ki mu bo v primeru ugodene prošnje nudila brezplačno pravno pomoč, če tega svojega upravičenja ne izkoristi, pa določi to osebo organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti. Pristojni organ tako nima pooblastila za določitev odvetnika v primeru, če se ne strinja s prosilčevo izbiro, oziroma nima pooblastila za zavrnitev izbranega odvetnika, saj zakon ne določa kriterijev, ki omejujejo prosilčevo upravičenje. Zakon torej pri izbiri in določanju izvajalcev brezplačne pravne pomoči omejuje organ, ne pa tudi prosilca.
brezplačna pravna pomoč - določitev odvetnika - pravica do izbire odvetnika - prosta izbira odvetnika - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Iz določb prvega in drugega odstavka 30. člena ZBPP izhaja, da ima prosilec možnost izbrati osebo, ki mu bo v primeru ugodene prošnje nudila pravno pomoč in le v primeru, če tega svojega upravičenja ne izkoristi, določi tako osebo organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti. Pristojni organ tako nima pooblastila za določitev odvetnika v primeru, če se ne strinja s prosilčevo izbiro oziroma nima pooblastila za zavrnitev izbranega odvetnika, saj zakon niti ne določa kriterijev, ki omejujejo prosilčevo upravičenje. ZBPP torej pri izbiri in določanju izvajalcev pravne pomoči omejuje organ, ne pa tudi prosilca.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Očitno je, da je Delovno in socialno sodišče štelo dopolnitev tožbe, ki jo je pripravila tožeča stranka, za tožbo v socialnem sporu. V nasprotnem primeru ne bi prisodilo stroškov te odvetniške storitve. Po besedah tožeče stranke je upravičenec sam vložil pritožbo zoper odločbo Komisije druge stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ta je to pisanje odstopil Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je upravičenca pozvalo k dopolnitvi, kar je zanj storila tožeča stranka. Šlo je torej za laično tožbo, ki ni bila sposobna obravnave. Tako drži, da gredo tožeči stranki stroški za sestavo tožbe.
spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nagrada in potrebni izdatki odvetnika - sodna poravnava - dedni dogovor
Sodno poravnavo so sklenili B. B., C. C. in Č. Č. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi je razviden dedni dogovor, ki sta ga sklenila dediča, B. B. in C. C. Iz tega zapisnika je tudi razvidno, da Č. Č. pri dednem dogovoru upoštevaje sklenjeno sodno poravnavo ni več sodeloval. Zato po mnenju sodišča odločitev toženke, da tožniku ni bila priznana nagrada za sklenitev sodne poravnave ni pravilna in nima podlage v Odvetniški tarifi. Gre dejansko za dva različna instituta, ki sta bila sklenjena med različnimi strankami in z različnimi pravnimi posledicami.
ZBPP člen 40, 40/3. ZOdvT člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Opravila po tarifni številki 39 OT obračuna odvetnik takrat, ko so ta samostojna; to pomeni, da niso zajeta v drugih storitvah (prvi odstavek tarifne številke 39). V ta okvir ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev (na primer posvet stranke pred sestavo vloge ali zastopanjem na narokih in podobno). Z drugimi besedami, to so opravila, ki so obsežena z drugimi storitvami, torej so z njimi v povezavi. V tem pogledu so potrebna za odvetniško storitev.
ZOdv ne vsebuje pravila, po katerem bi sodišča (in državni organi) pri odmeri odvetniških stroškov morali upoštevati Obvezno razlago OT. Odvetniški zbornici je dano (le) javno pooblastilo v 19. členu ZOdv, da po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, sprejme OT. To pravilo se ne razteza na obvezne razlage, ki bi zavezovale sodišča (in državne organe). Drugi odstavek 19. člena OT o dolžnosti upoštevanja obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice presega opisano pooblastilo iz 19. člena ZOdv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Citirano zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil med določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Sodišče dodaja, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - zastaranje
ZBPP v 49. členu, kot je veljal, ko je odločba o dodelitvi tožnici BPP postala pravnomočna, veže obveznost vračila sredstev iz naslova BPP na tako izboljšanje premoženjskega stanja, ki ne bi več dajalo podlage za dodelitev BPP, in ki bi bilo ugotovljeno ob izteku štiriletnega obdobja po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP. To pomeni, da tedaj veljavni ZBPP ne nalaga upoštevanja trenutnega materialnega položaja kot podlage za odločitev o obveznosti vračila sredstev, in tudi ne kot podlage za odločitev o tem, v kolikšnem deležu jih upravičenec do BPP mora vrniti. To pomeni, da organ ob ugotovitvi, da je upravičenčevo premoženjsko stanje stanje ob izteku štiriletnega obdobja od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP izboljšano do take mere, da presega tedanji cenzus za dodelitev BPP (13. člen ZBPP), vračilo iz naslova BPP izplačanih sredstev mora naložiti, in to celotnih sredstev ter ne more odločiti o vračilu le dela sredstev.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - neresnično navajanje podatkov - javnopravno razmerje - zastaranje - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku
V postopku vračila BPP, iz razlogov po 43., 48. in 49. členu ZBPP, je glede rokov zastaranja treba po analogiji uporabiti določbe ZDavP-2, saj navedeno predstavlja javnopravno razmerje. Odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena BPP, je bila izdana 24. 7. 2017. Tožnik je bil že v letu 2017 pozvan, da se izjavi glede ugotovitev o svojem premoženjskem stanju, ponovno je bil pozvan k izjavi z dopisom z dne 18. 6. 2020. Z vsakim dopisom oz. uradnim dejanjem organa se je tek zastaralnega roka pretrgal. Z vsakim pozivom je začel 5-letni zastaralni rok znova teči, to pa pomeni, da se do izdaje izpodbijane odločbe še ni iztekel.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi pete alineje 8. člena BPP. Ta namreč prav za primere, kakršen je tožničin, izrecno določa, da BPP ni mogoče dodeliti. Ker po navedeni določbi ZBPP ni mogoče dodeliti BPP za tožbo v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, toženka utemeljeno ni presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje po 24. členu ZBPP, kar smiselno zatrjuje v tožbi, temveč je njeno tožbo že na navedeni podlagi zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvajalec storitve - sodniški pripravnik
Sodišče se strinja s tožnico, da tožena stranka ni vzela v obzir njene celotne prošnje. Ukvarjala se je le s predlogom za izvršbo, prošnje za brezplačno pravno pomoč za vložitev predhodne odredbe in zastopanje v izvršilnem ter postopku zavarovanja pa ni obravnavala. Že to je razlog, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita.
Na tem mestu sodišče še poudarja, da brezplačno pravno pomoč lahko nudi le določen krog zakonsko izbranih oseb (prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena ZBPP). Mednje ne sodi pripravnik sodišča.
Po tem, ko je ugotovljeno, da prosilec izpolnjuje predpostavke za brezplačno pravo pomoč, se mu slednja dodeli, nudi pa mu jo oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje in jo je prosilec izbral (prvi odstavek 30. člena ZBPP). Šele če tega ne stori, jo določi pristojni organ po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije (prvi in drugi dostavek 30. člena ZBPP).
Po povedanem ni dvoma, da med vsebinske predpostavke po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP, kot razlog za odklonitev brezplačne pravne pomoči, ne sodi možnost, da je ta na voljo oziroma jo lahko nudi pripravnik sodišča. Z drugimi besedami, to ni okoliščina ali dejstvo o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo, ki bi prišlo v poštev po prvem odstavku 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno mnenje - zastaralni rok - kaznivo dejanje - grožnja - verjeten izgled za uspeh
Tožnik v tožbi izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP utemeljuje z navedbo, da odvetnik A. A. odvetniških storitev ni opravil, a je kljub temu izdal račun v višini 630,00 EUR za pravno mnenje, ki pa je pomanjkljivo, ker niso navedeni dogodki v zvezi s prodajo stanovanja. Dva stavka, ki sta navedena v pravnem mnenju po stališču tožnika ne moreta predstavljati pravnega mnenja. V njem tudi niso navedeni pravni razlogi, argumenti in relevantna dejstva. Sodišče ne sledi tem tožnikovim navedbam, saj je toženka v 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe jasno navedla, da je bila odvetniška storitev opravljena, da je citirani odvetnik pregledal dokumentacijo in sestavil poročilo oziroma pravno mnenje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je bilo pravno mnenje daljše kot dva stavka, kot to navaja tožnik. Tudi po presoji sodišča, je pravno mnenje glede na zaključek, da so že potekli vsi zastaralni roki, ustrežno obrazloženo. Tožnik z navedbo kaznivih dejanj želi izkazati pravno utemeljene razloge za verjetni izgled za uspeh, a glede na to, da gre zgolj za pavšalno navajanje posameznih kaznivih dejanj, ne da bi za te navede tožnik predložil pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, po presoji sodišča verjetnega izgleda za uspeh ne more izkazati.
Tudi v predmetnem upravnem sporu tožnik ni z ničemer konkretiziral navedb o posledicah domnevne grožnje odvetnika ter za te navedbe tudi ni predložil nobenih dokazov.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - potni stroški odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - znižana nagrada - kazenski postopek - narok - zaslišanje - stroškovnik - kilometrina - procesni sklep - dokazni predlog - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - odsotnost odvetnika v pisarni
Glede potrebnih izdatkov glede odsotnosti iz pisarne in kilometrine je toženka v zvezi s tremi posveti priznala plačilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja, skladno z določbo četrtega odstavka 6. člena OT (zaradi trikratne vožnje iz naslova ..., Ljubljana do ZPKZ Ljubljana in nazaj v skupni višini 60 točk), ne pa tudi ostalih priglašenih stroškov v zvezi s sestanki, ker da so nepotrebni oziroma pretirani, kar pa ni pojasnila na način, da bi jih bilo mogoče razloge preizkusiti, glede na dejstvo, da je do stroškov zaradi sestankov nedvomno prišlo.
Pravilni so ugovori tožnika, da je bilo v obeh primerih pri pritožbah zoper sklepa napačno uporabljeno materialno pravo, s tem, ko je bilo to ovrednoteno po 3. točki tarifne številke 10 OT. Za kaznivo dejanje, ki je predmet tega postopka, je bila po takrat veljavnem KZ-1 predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let.
Napačno uporabo materialnega prava pa sodišče ugotavlja tudi glede sestave in vložitev obrazloženega dokaznega predloga z dne 21. 12. 2020. Tožniku ima zato prav, da mu tako pripada nagrada za vsakega od šestih dokaznih predlogov oziroma 25 točk za vsak dokazni predlog, torej 150 točk.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - nagrada in stroški odvetniku - nagrada dodeljenemu odvetniku - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločila o celotnem tožničinem zahtevku za povrnitev stroškov za izvajanje storitve brezplačne pravne pomoči. Izreka odločbe (sklepa) pa ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
ZBPP člen 30, 30/6, 40. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Tožnik je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, z izpodbijano odločitvijo pa ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe v upravnem sporu nima aktivne legitimacije.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - ponovno odločanje o isti stvari
Tožnica ima prav, da zakonska ureditev toženko pooblašča zgolj za to, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi za ponovno presojo že presojenih okoliščin oziroma okoliščin, ki so že obstajale v času odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pa jih organ ni ugotovil ali upošteval.
V primeru tožnice ne gre za neupravičeno prejeto brezplačno pomoč, kot jo opredeljuje prvi odstavek 43. člena ZBPP. Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Toženka ni niti navedla morebitnega lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, zato tudi uporaba določbe prvega odstavka 43. člena ZBPP ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - zavrženje vloge
Po razjasnitvi njene vsebine vloge in zahtevka vložnika je sodišče ugotovilo, da vloga ne predstavlja zahteve za sodno varstvo pravic in pravnih koristi proti odločitvam in dejanjem državnih organov, torej ne predstavlja tožbe v upravnem sporu, pač pa prošnjo za oprostitev plačila obveznosti, ki so mu bile naložene v plačilo z odločbami tožene stranke. Odločanje o takšni prošnji pa ni v pristojnosti Upravnega sodišča, pač pa organa za brezplačno pravno pomoč, ki vodi postopek vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da odločanje o sporu ne sodi v sodno pristojnost.