brezplačna pravna pomoč - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - neobrazloženost sodne odločbe
Izpolnjena napotnica predstavlja zahtevek izvajalca BPP v smislu prvega odstavka 213. člena ZUP, kar pomeni, da bi morala toženka del zahtevka, ki ga ni priznala, zavrniti v izreku odločbe. Ker ga toženka v sklepu ni zavrnila, izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti.
Delna zavrnitev priglašenih stroškov ne izpolnjuje zahtevanega standarda v določbi 214. člena ZUP, saj ne pojasni konkretnih razlogov za zavrnitev dela stroškov. Pomanjkljivosti obrazložitve odločitve, pa ni mogoče nadomestiti z odgovorm na tožbo.
prošnja za dodelitev BPP - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - obveznost obveščanja
Tožnica ni izpolnila pogoja (vložitev tožbe), zato ji je prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči. Če je tožnica po vloženi prošnji za BPP ugotovila, da nima možnosti za uspeh, bi morala organ za brezplačno pravno pomoč, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZBPP pravočasno obvestiti. Ob pravnomočni ugotovitvi, da preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, čeprav so bile posamezne storitve že izvedene (stroški so nže nastali), bi morala tožnica pravočasno ugovarjati.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev - upravna odločba - dan razrešitve
Razmerje med izvajalcem BPP in upravičencem do BPP se ustanovi na podlagi odločbe (drugi odstavek 37. člena ZBPP) in ne na podlagi pooblastila. Ker se izvajalca BPP določi z odločbo, se tudi o razrešitvi odloči na enak način, to je z odločbo (deveti odstavek 30. člena ZBPP). To pa pomeni, da upravičenec in izvajalec BPP ne moreta tega razmerja preoblikovati ali razvezati brez sodelovanja pristojnega organa za BPP.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje - zavrženje vloge
Za presojo, ali gre za enako dejansko in pravno stanje, je bistveno, ali sta si mnenji enaki glede pravno odločilnih okoliščin. Glede na citirane določbe ZPND to pomeni, da vsebujeta ali pa ne vsebujeta: ocene o ogroženosti in mnenja, da je dodelitev BPP nujno potrebna tudi za postopke po DZ. Za odločitev v tej zadevi je tako pravno pomembno le, da tudi v mnenju CSD, ki ga je tožnica predložila v obravnavani zadevi, enako kot v mnenju CSD, ki ga je predložila v zadevi Bpp 549/2022, CSD ni zapisal, da je za tožnico nujno potrebna dodelitev BPP za postopke po DZ.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - aktivna legitimacija - upravni spor
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imela le odvetniška družba kot izvajalka BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP. Tožnica pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa na kakršenkoli način udeležena, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Če pa tožnica ni imela zahtevanega položaja v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - istočasno vloženo pravno sredstvo in prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik prošnjo za BPP vložil na isti dan, ko sta bili (že) vloženi pravni sredstvi, v zvezi s katerima je zaprosil za BPP, mu BPP za ti ni mogoče priznati, saj pri teh ne gre za stroške, ki bi nastali po dnevu vložitve prošnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravdni postopek - preživnina mladoletnih otrok - aktivna legitimacija
Toženka je ravnala pravilno, ko je BPP dodelila materi mladoletnega otroka, ki lahko tudi v svojem imenu vloži tožbo za zvišanje preživnine. Odgovornost za odločitev o preživnini je dana staršem, pri tem sodišče vedno pazljivo preverja koristi otrok, tudi kadar otrok ni stranka postopka. Pomembno je, da je otrok subjekt postopka, ni pa neizogibno, da je tudi formalna stranka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - ugotavljanje dejanskega stanja - nejasna in nepopolna vloga
Z namenom, da se celovito in pravilno ugotovi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, zakon organu za brezplačno pravno pomoč daje pooblastilo, da si tudi sam po uradni dolžnosti (tudi pri sodiščih), če oceni, da je to potrebno, pridobi vse podatke o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v primeru nepopolne in nejasne prošnje pa mora organ stranko tudi pozvati k odpravi pomanjkljivosti in ji omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev.
dodelitev brezplačne pravno pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - poslovna sposobnost - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka se ni opredelila do tožnikovih navedb v dopolnitvi prošnje za BPP z dne 31. 10. 2022, s katerimi se je skliceval na delen odvzem svoje poslovne sposobnosti, kar je prav tako lahko razlog za priznanje izjemne BPP
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - tožnik v upravnem sporu - stranka postopka - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imela le odvetniška družba, torej izvajalec BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP.
Namen pete alineje 8. člena ZBPP je v preprečitvi t. i. veriženja prošenj (ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev.
Sodišče pojasnjuje, da četudi je tožnik trenutno v priporu in brez dohodkov, to samo po sebi ne pomeni, da s tem izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ta pogoj je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje - zavrženje tožbe - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi tožnica izpodbija sklep, ki je glede na vsebino sprejete odločitve (odstop prošnje za BPP Upravnemu sodišču Republike Slovenije) procesne narave. Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) postopka. Edini pravni učinek tega sklepa je, da tožničine prošnje za BPP ni obravnavalo Okrožno sodišče v Kranju, temveč Upravno sodišče Republike Slovenije. To pomeni, da izpodbijani sklep ne izpolnjuje materialnega pogoja za upravni akt, zato tožba zoper njega ni dopustna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel več dohodkov, skupno je prejel 2.844,83 EUR, kar je v povprečju 948,28 EUR na mesec, to pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 843,78 EUR, zaradi česar ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožnik v tožbi navaja, da ne more prosto razpolagati s svojimi dohodki, saj zanj plačujejo sorodniki življenjske stroške. Ne glede na to, da tožnik v upravnem postopku teh navedb ni uveljavljal, čeprav mu je dala tožena stranka možnost do izjasnitve pred izdajo odločbe, pa tudi te navedbe ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, saj se življenjski stroški ne upoštevajo kot odhodek in nimajo vpliva na ugotovljen finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - kdaj je storitev opravljena
„Zadeva“ v smislu določb ZBPP pomeni opredelitev sodnega postopka, za katerega se dodeli Bpp.
Če je brezplačna pravna pomoč dodeljena za določen sodni postopek na prvi stopnji, je zadnja storitev opravljena, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej ko je v obravnavanem primeru tožnik kot pooblaščenec upravičenca prejel sodbo sodišča prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - zapor - interes pravičnosti - pravica do poštenega sojenja
3. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP ne določa, da bi morala mednarodna pogodba, na podlagi katere bi lahko bili tudi drugi tujci upravičeni do BPP, obvezovati obe državi, torej v konkretnem primeru Republiko Slovenijo in Libijo, ampak je treba ugotoviti tudi, ali obstaja mednarodna pogodba, ki zavezuje (le) Republiko Slovenijo, in ki ureja vprašanje brezplačne pravne pomoči tujcev. Tožeča stranka zato pravilno opozarja na določbo 6. člena EKČP, ki je mednarodna pogodb, ki zavezuje (tudi) Republiko Slovenijo je v obravnavanem primeru neposredno uporabljiva.
Toženka pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima po zakonu široke možnosti, da njen obseg omeji, vendar pa mora svojo odločitev v obrazložitvi odločbe ustrezno utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz podatkov na vročilnici, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, izhaja, da je bil izpodbijani sklep tožeči stranki vročen dne 30. 8. 2022. Od naslednjega dne po vročitvi, torej od dne 31. 8. 2022, je treba šteti začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, na katerega je bila tožeča stranka opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ta se je v obravnavani zadevi iztekel v četrtek dne 29. 9. 2022. Iz podatkov v sodnem spisu je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti poslala šele dne 30. 9. 2022, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe.
Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). Toženka tega, ali je ta pogoj izpolnjen, utemeljeno ni niti ugotavljala, saj vsebinske predpostavke za meritorno obravnavo zadeve niso bile izpolnjene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - povprečni mesečni dohodek
Ker premoženjski pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil.