brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica je vložila prošnjo za BPP osebno, organ pa je dopis za dopolnitev nepopolne vloge po elektronski poti vročal B. B., ki je bila v prošnji za BPP navedena kot morebitna izbrana odvetnica. Ker prošnja za BPP ni bila vložena po pooblaščencu, je organ ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 67. člena ZUP, zato sankcija za neodpravo pomanjkljivosti (zavrženje vloge) tožnice ne more doleteti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - samska oseba - nujna brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge
Ker tožnik prošnje za BPP ni dopolnil v skladu s pozivom tožene stranke z dne 29. 8. 2022, je ni bilo mogoče obravnavati kot prošnjo za dodelitev nujne BPP v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - kazenski postopek - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Tožnik je pri uveljavljanju kršitev kazenskega zakona prerekal pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar glede na drugi odstavek 420. člena ZKP ni dopusten razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. V preostalem delu; t.j. glede zatrjevanih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev njegovih ustavno varovanih pravic, pa tožnik svojih trditev, kljub pozivu na dopolnitev, ni konkretiziral, zaradi česar jih v okviru presoje prošnje za dodelitev BPP tožena stranka ni mogla preveriti. Tožnik tudi po dopolnitvi prošnje ni izkazal, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima v zadevi verjetne izglede za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - dokončni upravni akt
Med strankama ni sporno, da je tožnica zaprosila za pravno pomoč za sestavo pritožbe zoper odločitev Centra za socialno delo Gorenjske. Odločitev tega centra je odločitev upravnega organa (prve stopnje) v upravnem postopku, pa tudi pritožbeni postopek zoper to odločbo je po določbah ZUP upravni in ne sodni postopek. Tožba v upravnem sporu, ki je sodni postopek, pa je mogoča šele zoper dokončne upravne akte (2. člen ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetniku - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o tem, da mora te stroške plačati tožnica. Prosilec do brezplačne pravne pomoči je dolžan povrniti stroške izvedbe brezplačne pravne pomoči (izključno) v primerih iz 43., 47., 48. in 49. člena ZBPP1, zato je sodišče tožnici sicer priznalo pravni interes za vložitev predmetne tožbe, vendar ugotavlja, da je ta neutemeljena.
brezplačna pravna pomoč - namen brezplačne pravne pomoči
Upravičenka do brezplačne pravne pomoči kot upnica v izvršilnem postopku ni zgolj pasivna udeleženka, ki reagira zgolj na pozive sodišča, ampak lahko v postopku samoiniciativno navaja svoja stališča glede konkretne zadeve in predlaga opravo procesnih dejanj. Za to pa potrebuje ustrezno pravno pomoč, ki je osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja tega ne zmorejo, zagotovljena v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - instrukcijski rok - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odmera nagrade - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravni interes
Glede trditve, da je tožeča stranka sama sestavila tožbo, za katero je bila odvetniku priznana nagrada, stranka z interesom trdi, da je od tožeče stranke prejela predlog tožbe. Sodišče pritrjuje, da je odvetnik tudi v takem primeru upravičen do ustrezne nagrade, saj sestava in vložitev tožbe (ali drugega pravnega sredstva) vedno zahteva sodelovanje zastopane stranke z odvetnikom. Odmera stroškov in nagrade po določbah ZBPP je odvisna le od vrste oziroma obsega dodeljene BPP ter dejansko opravljenih storitev.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - obrazložitev akta
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je toženka pri odmeri stroškov uporabila tar. št. 46 OT in zakaj ni sledila tožnikovi odmeri nagrade za opravljene storitve po tar. št. 39 OT. Kot namreč pravilno opozarja tožnik, e-mail ni nič drugega kot dopis, poslan po elektronski pošti in ne po klasični pošti, ki je lahko kratek, lahko je obrazložen, lahko gre za pisno pravno mnenje. V kolikor je toženka ocenila, da navedeno predstavlja storitve, za katere nagrade ni mogoče odmeriti po priglašeni tar. št. 39 OT, ampak je treba pri odmeri uporabiti tar. št. 46 OT, pa bi morala svojo odločitev pojasniti in obrazložiti, zakaj v zadevi ni bilo mogoče slediti tožnikovemu predlogu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti in mu dati možnost, da se o tem izjavi.
Neobstoj vzajemnosti v izpodbijani odločbi niti ni bil izrecno ugotovljen, ampak je toženka, ker s strani Pakistana (še) ni prejela odgovora o pravu na področju brezplačne pravne pomoči, zaključila, da ugotavljanje vzajemnosti ni mogoče in da zato pogoj vzajemnosti ni izpolnjen.
Sodišče zaključuje, da je bilo zahtevku tožnika v celoti ugodeno, kar izhaja tako iz izreka, kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe, zato si tožnik svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Po povedanem je tožnik v postopku dodelitve BPP z zahtevkom v celoti uspel, saj mu je organ za BPP prisodil povrnitev vseh stroškov predmetnega postopka, kar vključuje tudi povrnitev stroškov za izvedenca medicinske stroke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP prav za upravni spor zaradi dodelitve BPP. Glede na to sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da v konkretnem primeru ZBPP dodelitve BPP tožnici ne omogoča.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti - nepravdni postopek - namestitev otroka v zavod
V družinskem nepravdnem postopku je zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo (385. do 391. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), o katerem odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Brez dvoma torej je, da gre za sodni postopek v smislu prej navedenih določb ZBPP, vendar pa lahko po prvem odstavku 385. člena ZPP zahtevo za varstvo zakonitosti vloži (le) državno tožilstvo, iz drugih zakonskih določb, ki urejajo to izredno pravno sredstvo, pa ne izhaja, da bi stranke nepravdnega postopka v zvezi z vložitvijo ZVZ imele kakršnekoli pravice. Ker torej stranke nepravdnega (ali pravdnega) postopka nimajo pravice pri sodišču vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, vložitve tega pravnega sredstva (oziroma pobude državnemu tožilstvu za vložitev tega pravnega sredstva) ni mogoče šteti za uresničevanje njihove pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP).
Brez ugotavljanja objektivnega pogoja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP se BPP lahko dodeli zgolj za pravno svetovanje, in ne tudi za vložitev ustavne pritožbe, kot zmotno meni tožnik. Izjema od ugotavljanja objektivnega pogoja je jasna in velja le za dodelitev BPP v obliki (le) pravnega svetovanja po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Med strankama ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča, s katero je bila njena prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. V takšnih ok0liščinah tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi 5. alineje 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - nujna brezplačna pravna pomoč
Ob nespornem dejanskem stanju, torej že vloženi pritožbi s strani tožnika (v zvezi s čimer je zaprosil za dodelitev BPP v obravnavani zadevi), ter ob tem, da je bil organ seznanjen s tožnikovimi prihodki, sodišče pritrjuje toženki, da bi bilo nerazumno odločati o nujni BPP na podlagi 36. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Ker organ ni po vsebini odločal o utemeljenosti tožnikove prošnje za BPP, temveč jo je po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel iz procesnih razlogov (ker je bilo nesporno o istem zahtevku že odločeno), tožbeni ugovor za odločitev ni pravno relevanten.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pooblastilo za zastopanje
Odvetnik, določen za izvajanje BPP, potrebuje pooblastilo upravičenca do BPP le za opravo procesnih dejanj v sodnih postopkih, v katerih upravičenca zastopa, pooblastilo pa sicer ne predstavlja akta upravičenca, s katerim bi ta dovoljeval odvetniku, določenemu za izvajanje BPP, delo na zadevi, za zastopanje v kateri je bil upravičencu dodeljen. Dodeljeni odvetnik namreč izvaja BPP na podlagi odločbe, v kateri sta določena oblika in obseg dodeljene BPP in je natančneje opredeljena zadeva, za katero je BPP dodeljena (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in napotnice z istimi navedenimi podatki (četrti odstavek 39. člena ZBPP).
ZBPP člen 11, 11/1, 26, 26/1, 26/1-1. ZPP člen 249, 249/1, 249/2, 256.
brezplačna pravna pomoč - odločba o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči - stroški - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Stroški pravdnega postopka z izvedbo dokazov nastanejo, ko so ti dokazi izvedeni, kar pomeni, da so stroški podaje pisnega prevoda listin iz slovenskega v nemški jezik nastali takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, torej ko je bil pisni prevod listin podan sodišču, s sklepom sodišča o stroških podaje pisnega prevoda listin pa so bili (že nastali) stroški sodne tolmačke (le) odmerjeni.
Določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da bi tožniki lahko bili upravičeni do oprostitve plačila teh stroškov, ki so nastali že pred vložitvijo prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP namreč jasno in nedvoumno izhaja, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.