ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 24, 37, 37/2, 37/2-1.
prošnja za dodelitev BPP - zavrženje prošnje - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - ponovna prošnja - pravnomočno odločena zadeva - pravnomočno odločena upravna zadeva - zavrnitev tožbe
Vloga za BPP je bila sicer popolna in sposobna za obravnavanje, vendar pa je ni bilo dopustno obravnavati zaradi že predhodne zavrnitve prvotne tožnikove prošnje za BPP v zvezi z istim pravdnim postopkom in zaradi nenavedbe spremenjenih dejstev ali pravne podlage, ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke o verjetnosti izgledov za uspeh v navedeni odškodninski tožbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - delegacija pristojnosti
Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 991,42 EUR mesečno. Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Tožničin povprečni mesečni dohodek v tem obdobju znašal 917,67 EUR in tako presega višino limita za dodelitev BPP upoštevaje višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 421,89 EUR, 2-kratnik torej 843,78 EUR. Ker navedenih podatkov tožnica v tožbi ne izpodbija in glede teh podatkov ne navaja kakorkoli drugače, prav tako pa v tožbi tudi ne navaja, ali bi z navedenim zneskom ne mogla razpolagati, tega pa ni navajala niti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, je odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi in njena obrazložitev glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev tožbe.
Sodišče ugotavlja, da izpodbijani del izreka izpodbijane odločbe ni zakonit, saj ni določen. Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole. Zgolj izrek je tisti del odločbe, ki postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na lastništvo in vrednost nepremičnin, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, in mu tako dati možnost, da se o tem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju.
Izrek ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o kateri zahtevi stranke je z njim odločeno. Izreka namreč ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - osebno vročanje - vročanje po elektronski poti
Iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji za vročanje poziva tožeči stranki za dopolnitev vloge po elektronski poti. Stranka namreč prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni poslala v elektronski obliki pač pa po pošti v fizični obliki, organu pa tudi ni sporočila, da želi vročitev dokumentov v varni elektronski predal, organ pa iz okoliščin tudi ni mogel zanesljivo ugotoviti, da ima tožeča stranka varni elektronski predal, ki je pogoj za elektronsko vročanje pisanj.
Tožnik ima na podlagi prodajne pogodbe z dne 21. 4. 2021 terjatev do kupke v znesku 92.800,00 EUR, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato je odločitev toženke, da tožnik ne izpolnjuje (več) pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Neutemeljene in neprepričljive so tožnikove navedbe, da zoper kupko ni vložil predloga za izvršbo kljub zapadlosti, ker v tem stanovanju še prebiva in da se kupnina in najemnina kompenzirata. Pravilno toženka opozori, da je pogoj za pobot med drugim tudi zapadlost obeh terjatev. Upoštevaje, da ni sporno, da je terjatev tožnika do kupke v višini 92.800,00 EUR zapadla konec leta 2021, tudi zapadlost mesečnih najemnin do izdaje izpodbijane odločbe, ne zniža terjatve tožnika do kupke do višine, ki ne bi presegala zneska 19.304,64 EUR (48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka).
Tožnik ni izkazal, da s terjatvijo ne bi mogel razpolagati oziroma, da razloga za nezmožnost razpolaganja ni zakrivil po lastni volji.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - verjeten izgled za uspeh
Toženka je v obravnavanem primeru prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) zavrnila, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZBPP. Kot je pojasnila toženka, tožnik želi brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila njegova pritožba zavržena kot nedovoljena na podlagi določb prvega in četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Zavrženo pritožbo je namreč tožnik (kljub prejetemu pravnemu pouku v sklepu, da se pritožba lahko vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit) vložil sam, pri čemer ni izkazal in niti ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit; da bi imel opravljen ta izpit, pa tudi ne izhaja iz podatkov uradne evidence Ministrstva za pravosodje.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniški stroški - sodna poravnava - obrazložitev odločbe
Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku za sklenitev sodne poravnave odmerila nagrado po tar. št. 2303 ZodvT in ne po tar. št. 1112 ZodvT. Zato izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP.
ZBPP člen 24. ZUP člen 37, 37/2, 37/2-1, 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje vloge
Toženka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgla, upoštevaje ugotovitev, da je bila o isti stvari že izdana upravna odločba, tožnik pa ob vložitvi nove prošnje ni izkazal, da sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katera se opira tožnikova (nova) prošnja spremenila.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Obrazec in spremljajoči dopis odvetnikov sta vsebovala le zapis, da tožnik želi vložiti predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj v zadevi, ki je tekla pred Okrožnim državnim tožilstvom pod številko Kt/2083/2021/DN. Ta se je končala s sklepom tožilstva, da ni podan utemeljen sum za očitana kazniva dejanja. V takem položaju je tožena stranka pravilno pozvala tožnika k dopolnitvi prošnje. Iz nje namreč ni razvidno ne katera dejanja naj bi se opravila, ne razlogi zanje. Kot taka je bila prošnja pomanjkljiva; ker se tožnik na poziv tožene stranke ni odzval, je tožena stranka pravilno oprla svojo odločitev na drugi odstavek 67. člena ZUP in njegovo prošnjo zavrgla.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 12, 17, 18.
prošnja za dodelitev BPP - finančni pogoj - vrednost nepremičnega premoženja - katastrski dohodek - kmetijska in gozdna zemljišča - ugoditev tožbi
Tožena stranka je za vse tožničine solastne nepremičnine nepravilno izračunala vrednost neporemičnin ne glede na namensko rabo posamične nepremičnine in posledilno nepravilno ugotovila, da vrednost nepremičnin presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.
Ker se katastrski dohodek, to je dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, šteje kot obdavčljiv dohodek, se v premoženje tožnice ne šteje vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot kmetijske, vodne ali gozdne. Tožena stranka bi morala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v zvezi s kmetijskimi in gozdnimi tožničinimi nepremičninami upoštevati njihov katastrski dohodek in ne vrednosti teh nepremičnin ne glede na njihovo namensko rabo.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrnitev prošnje - nujna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - pravniški državni izpit (PDI) - zavrnitev tožbe
V obravnavanem primeru pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, kar je obširno obrazložila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katero se sodišče v celoti strinja in se nanjo tudi sklicuje. Tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in s tem je nerealno pričakovanje, da bo uspel s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča.
Vlogo, s katero se uveljavlja, ZBPP imenuje prošnja za dodelitev BPP. V obravnavani zadevi prošnja za BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh v zakonu določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi tožena stranka prošnjo lahko vsebinsko obravnavala, ampak jo pravilno zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - vročanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Iz zatrjevanj prosilca izhaja, da s sodnim pismom z dne 27. 5. 2022 ni prejel sodbe, v njem naj bi bil le dopis z dne 24. 5. 2022. Ali je bilo temu tako, pa organ s klicem na PP Ljubljana Center ni ugotavljal in spornega ni razčistil, pa bi glede na zaznamek o teži sodnega pisanja lahko. Navedeno pa je bistvena okoliščina za trditev, na kateri temelji izpodbijana odločba, da je sporna sodba pravnomočna z dnem 21. 6. 2022, ter zato prošnja z dne 22. 6. 2022 vložena prepozno.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - predkazenski postopek
Brezplačna pravna pomoč je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem. Ker vložitev ovadbe to ni, brezplačna pravna pomoč za to dejanje ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - primerno stanovanje - družinski član prosilca
Polnoletna hči ter vnuk prosilca se ne upoštevata kot družinska člana v smislu 10. člena ZUJPS, vendar je treba ugotoviti v kakšnih dejanskih okoliščinah tožnik prebiva in kako te vplivajo na materialni položaj tožnika. Slednje izhaja tudi iz drugega odstavka 17. člena ZUPJS, po katerem se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upoštevajo vse osebe, ki imajo na naslovu dejansko prijavljeno stalno prebivališče in na tem naslovu prebivajo.
Tožniku za isti tožbeni zahtevek BPP (še) ni bila odobrena, zato ne gre za situacijo, ki jo ureja določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ob tem je v tožbi tudi navedel, da se bo tožba, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP v predmetni zadevi, od že začetega postopka I Pd 1053/2019 razlikovala tudi po tem, da bo v primeru njegovega uspeha v slednjem tožena stranka B. najverjetneje izčrpala zavarovalno vsoto, kar pomeni, da bi postopek v novem individualnem delovnem sporu lahko tekel zoper različne tožene stranke, kar po mnenju tožnika predstavlja znatno razliko glede na postopek I Pd 1053/2019, česar organ v izpodbijani odločbi niti ni ugotavljal.