brezplačna pravna pomoč - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - predkazenski postopek
Brezplačna pravna pomoč je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem. Ker vložitev ovadbe to ni, brezplačna pravna pomoč za to dejanje ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - primerno stanovanje - družinski član prosilca
Polnoletna hči ter vnuk prosilca se ne upoštevata kot družinska člana v smislu 10. člena ZUJPS, vendar je treba ugotoviti v kakšnih dejanskih okoliščinah tožnik prebiva in kako te vplivajo na materialni položaj tožnika. Slednje izhaja tudi iz drugega odstavka 17. člena ZUPJS, po katerem se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upoštevajo vse osebe, ki imajo na naslovu dejansko prijavljeno stalno prebivališče in na tem naslovu prebivajo.
Tožniku za isti tožbeni zahtevek BPP (še) ni bila odobrena, zato ne gre za situacijo, ki jo ureja določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ob tem je v tožbi tudi navedel, da se bo tožba, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP v predmetni zadevi, od že začetega postopka I Pd 1053/2019 razlikovala tudi po tem, da bo v primeru njegovega uspeha v slednjem tožena stranka B. najverjetneje izčrpala zavarovalno vsoto, kar pomeni, da bi postopek v novem individualnem delovnem sporu lahko tekel zoper različne tožene stranke, kar po mnenju tožnika predstavlja znatno razliko glede na postopek I Pd 1053/2019, česar organ v izpodbijani odločbi niti ni ugotavljal.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - kazenski postopek - pavšalne navedbe
Toženka je pri odmeri nagrade upoštevala, da je tožnik zastopal upravičenca za pet kaznivih dejanj. Zato je pri odmeri nagrade upoštevala drugi odstavek 7. člena OT in zvišala skupno vrednost storitev za 100%. Prav tako je bila tožniku odmerjena nagrada tako za zastopanje na predobravnavnem naroku dne 18. 10. 2019 v višini 300 točk (upoštevaje tar. št. 10/3 OT) kot tudi za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 24. 4. 2020 (upoštevaje tar. št. 10/3 OT), kar jasno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa
V času dodelitve BPP upravičenki je že veljal novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem so postopki zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih nepravdni postopki. Kljub temu v času izdaje izpodbijanega sklepa nagrade za te postopke ni bilo mogoče odmeriti po tar. št. 23 OT. Po tej tarifni številki je bilo sicer mogoče odmeriti nagrado tudi za vse druge nepravdne postopke, ki niso izrecno našteti v IX. poglavju OT, ki ureja tarifo za nepravdni postopek. Vendar pa je za presojo v tej zadevi bistveno, da je bila takrat (in vse do 4. 6. 2022) tarifa za spore zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih izrecno določena v peti, šesti, sedmi in osmi oziroma deveti alineji drugega odstavka tar. št. 18 OT. Ob taki določbi tar. št. 18 OT, ki se torej izrecno nanaša prav na pravna razmerja, v zvezi s katerimi je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč, toženka ni imela pravne podlage za to, da tožniku nagrado odmeri po tar. št. 23 OT.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je zahteva ali pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavanem primeru pa organ za BPP ugotavlja, da po ustaljeni sodni praksi (na katero se pravilno sklicuje) Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe zavrne, če tožnik pomanjkljivosti tožbe v odrejenem roku ne odpravi, kot je bilo zahtevano.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 34, 34/2. ZUP člen 214, 214/1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev postavljenega odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - zmotna uporaba materialnega prava
Za obravnavani primer je bistveno, da je zahtevo za razrešitev odvetnice podala tožnica, torej da gre za situacijo iz devetega odstavka 30. člena ZBPP. Toženka pa je, namesto, da bi utemeljenost zahteve presodila na navedeni pravni podlagi, v nadaljevanju presojala (tudi) obstoj pogojev po desetem odstavku 30. člena ZBPP ter na tej podlagi izdala izpodbijano odločbo, čeprav vložene zahteve odvetnice za svojo razrešitev ni imela, oziroma to iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravočasnost
Tožnik je predmetno prošnjo za dodelitev BPP nesporno poslal priporočeno po pošti 15. 4. 2022. Datum oddaje pošiljke na pošto pa je edino dejanje, na katerega ima stranka neposreden vpliv. Glede na to, da je tožnikov pooblaščenec pritožbo vložil 19. 4. 2022, ko je organ za BPP tudi prejel tožnikovo prošnjo za BPP, to dejanje pravne pomoči (vložitev pritožbe) ni nastalo pred dnevom vložitve prošnje.
brezplačna pravna pomoč - vložitev tožbe - zamuda roka - prepozna tožba - zavrženje tožbe
30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v petek, 8. 7. 2022. Ker je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti 9. 7. 2022 je tožba vložena prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Ni sporno, da je tožnik vložil pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, in da sodišču na poziv ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnik zato nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, četudi bi naknadno predložil pooblastilo odvetnika, za katerega dodelitev zaproša za brezplačno pravno pomoč, saj bi potekel pritožbeni rok, ki ga prošnja za brezplačno pravno pomoč ne zadrži. Tožena stranka pri presoji obravnavane zadeve tako ni presegla standarda očitnosti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat pojasnilo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve ZBPP želel izključiti pravna sredstva v upravnem sporu, bi po presoji sodišča to izrecno zapisal, pa tega ni storil. Zato sodišče sodi, da zakonodajalčevega namena po izključitvi pravnih sredstev iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP ni mogoče razbrati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, ki že teče, vendar pa dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Zaradi prepletenosti sodnega in mediacijskega postopka se šteje, da odobreni stroški sodnega postopka krijejo tudi stroške medicijskega postopka, ki se izvede tekom sodnega postopka. Upravičenec do brezplačna pravne pomoči ima namreč pravico do pravne pomoči dodeljenega odvetnika tudi v mediacijskem postopku, izvajalec brezplačne pravne pomoči pa ima za opravljeno delo v tem postopku pravico do nagrade – četudi mediacija ni uspela.
ZBPP člen 13, 14. ZUP člen 8, 9. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski cenzus - namenska raba zemljišč - pravica do izjave
Odločitev tožene stranke je preuranjena. Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP namreč izhaja, da je tožnik v njej navedel, da je (med drugim) solastnik „kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki vam daje dohodke (KD, panj, dobiček)“. Glede na takšno vsebino tožnikove prošnje bi morala toženka, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP in načela materialne resnice iz 8. člena tega zakona, pridobiti tudi podatke o namenski rabi zemljišč v so/lasti tožnika ter njegovem dohodku iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, pri ugotavljanju tožnikovega premoženja pa upoštevati tudi določbo 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS.
Glede na to, da tožnica svoje prošnje za dodelitev BPP, kljub jasnim navodilom toženke kako oz. s čim naj prošnjo dopolni, ni dopolnila s podatki, ki bi toženki omogočali ugotavljati njeno premoženjsko stanje, ki je eden izmed pogojev za odločanje o prošnji za dodelitev BPP, sodišče sodi, da je njena prošnja za dodelitev BPP ostala nepopolna in kot taka ni bila sposobna za nadaljnjo (vsebinsko) obravnavo, zato jo je toženka utemeljeno zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - nepopolna ugotovitev - bistvena kršitev določb postopka
Po presoji sodišča bi morala toženka še pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotoviti, kolikšen znesek je tožnik v postopku dejansko prejel, saj bi le tako lahko zadostila pogoju iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP, v skladu s katerim toženka od tožnika ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko prejel. V konkretnem primeru bi lahko tožena stranka še pred izdajo odločbe navedena dejstva preverila že iz uradnih evidenc, saj je bila tožena stranka v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1598/2017 Republika Slovenija.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravdni postopek - nagrada za pregled spisa - nagrada za študij spisa - odvetniška tarifa
Nagrada za pregled in študij zadeve je navedena v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Pojem „samostojnosti“ lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah, oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov, študij zadeve ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezane na to zadevo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - materialni položaj - dohodek - pokojnina - dohodkovni cenzus - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 843,78 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.
Tožniku je bila pravnomočno delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, in sicer ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Glede na navedeno je toženka tudi v tem delu pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v 6. alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1, 18/1-6.
brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - kmetijska zemljišča - katastrski dohodek
Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke preuranjena. Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP namreč izhaja, da je tožnik v njej navedel, da je (med drugim) solastnik „kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki vam daje dohodke (KD, panj, dobiček)“, prav tako je na prošnji označil, da ima katarski dohodek. Glede na takšno vsebino tožnikove prošnje bi morala toženka, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in načela materialne resnice iz 8. člena tega zakona, pridobiti tudi podatke o namenski rabi zemljišč v so/lasti tožnika ter njegovem dohodku iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, pri ugotavljanju tožnikovega premoženja pa upoštevati tudi določbo 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS.