brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - odvzem poslovne sposobnosti - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - splošno znana dejstva
Tožnikovo zatrjevanje svojega položaja, kot da je ostal brez premoženja, zdravja, uspešne dejavnosti ter delovne in opravilne sposobnosti v posledici nezakonitih sodnih postopkov, ki so potekali v preteklih več kot dvajsetih letih in v katerih so mu bile kršene številne človekove pravice, kot vse to subjektivno sam dojema, ne more veljati za zatrjevanje splošno znanih dejstev, saj logično in življenjsko izkustveno standarda splošno znanih dejstev ne more dosegati.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Tožnik ni izkazal, da je po preteku dveh mesecev od vložitve vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri toženi stranki vložil ponovno zahtevo, da organ v roku 7 dni od prejema poziva odloči o njegovi vlogi. Tožnik je sicer dne 21. 12. 2021 na toženo stranko naslovil ponoven poziv na izdajo odločbe, vendar je bil ta podan organu pred potekom dvomesečnega roka, ki ga določa drugi odstavek 28. člena ZUS-1 (torej preuranjeno). Kot ponovni poziv na izdajo odločbe tudi ni mogoče šteti tožnikovega odgovora z dne 24. 1. 2022, saj v njem nikjer od organa ne zahteva, da odloči o zadevi in izda odločbo, temveč le odgovarja na poziv in pojasnjuje določene stvari.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - policijski postopek - začetek kazenskega postopka - sodni postopek
Ni sporno, da poteka zoper tožnico postopek na policiji. Sporno je izključno pravno vprašanje, ali v takem primeru tožnici pripada brezplačna pravna pomoč. S tem v zvezi sodišče pritrjuje toženi stranki, da v obravnavanem primeru sodni postopek še ni bil začet. Zgolj odredba o hišni preiskavi, ne glede na to, da jo odredi sodišče, še ne pomeni začetka sodnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - poziv k dopolnitvi vloge - prava neuka stranka
Razlaga tožene stranke, da ni bila dolžna tožnice pozvati k dopolnitvi prošnje, je tako zmotna. V tem pogledu je preuranjeno vsebinsko odločala. Obrazec je lahko v celoti izpolnjen, torej ima formalno gledano vse sestavine, toda tožena stranka je vseeno dolžna tožnico opozoriti na morebitne vsebinske pomanjkljivosti njene prošnje. To izhaja že iz splošnega načela materialne resnice (8. člen ZUP7). S tem se tudi uresničuje načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Ne gre prezreti še, da se v prvem odstavku 33. člena ZBPP skriva pooblastilo toženi stranki, da zbere podatke kadar in če je to potrebno, da se dodeli brezplačna pravna pomoč (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZBPP).
Od prava neuke stranke ne gre pričakovati, da bo predpostavke za vložitev revizije izpolnila v svoji prošnji. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP).
ZUP člen 66, 66/1. ZBPP člen 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna prošnja - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga
O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Glede prošnje za dodelitev BPP prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP tako, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzel že organ za BPP. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi organ za BPP prošnjo lahko vsebinsko obravnaval, ampak jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP pravilno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP
Da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, mora prosilec pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Tudi 140. člen ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP, prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
Tožnik je o zadevi navedel le, da gre za kazensko zadevo, da prosi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji, da bo potrebno vložiti predlog za oprostitev stroškov postopka in za vrnitev osebnih predmetov ter da prosi za BPP tudi za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1, ker je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, določenega v navedeni zakonski določbi. Po pozivu organa za BPP k dopolnitvi podatkov o zadevi, tudi z navedbo podatka o opravilni številki zadeve, pa je o postopku navedel le, da je bil obsojen na ... in ... zaporne kazni in plačilo denarne kazni v višini ... EUR ter da v postopku niso bile upoštevane olajševalne okoliščine. Glede pobude za oceno ustavnosti 308. člena KZ-1 pa je navedel, da je potrebna, ker je po noveli, uveljavljeni v letu 202o, kazen zapora določena v prevelikem razponu ter se s tem krši 2. člen Ustave in 7. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj je omogočeno arbitrarno odločanje o višini kazni. Ob zgolj takih navedenih podatkih o zadevi, v zvezi s katero tožnik zaproša za BPP, pa je po presoji sodišča organ utemeljeno zaključeval, da ne zadoščajo za presojo izpolnjevanja pogojev po 24. členu ZBPP ter tako ne za obravnavanje zadeve.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Tožnici je bila BPP za pritožbo zoper sklep že dodeljena, sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo le, da se ji ne dodeli ponovno (saj to ni dovoljeno niti potrebno).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 13, 22, 22/2, 22/2-6.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bila v isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Tožeča stranka v tožbi niti ne zanika ugotovljene okoliščine, da je bilo o isti zadevi enkrat že odločeno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti - kazenski postopek
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti, še posebno, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko brezplačne pravne pomoči v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP, in njen pomen za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča omogočajo upoštevanje tožnikove objektivne možnosti za uspeh in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi zakonska ureditev organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo v javnem interesu - pravica do sodnega varstva - načelo sorazmernosti
Pravica do dostopa do sodišč preko brezplačne pravne pomoči ni absolutna, ampak mora ureditev brezplačne pravne pomoči v državi članici ali konkretna odločitev pristojnega organa ali sodišča o prošnji za brezplačno pravno pomoč biti takšna, da dejansko ne onemogoča ali čezmerno ne oteži uveljavljanja pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Po presoji sodišča je toženka podrobno analizirala vsebino sodbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožnikovimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ne strinja in da je iz teh razlogov sodba Višjega sodišča pravilna in zakonita. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla, niti o njenem obstoju ni mogoče sklepati vsaj posredno.
Glede pravice do izjave na splošno v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči mora pristojni organ za brezplačno pravno pomoč subsidiarno uporabljati določila ZUP o zagotavljanju možnosti stranki, da se pred izdajo odločbe izjavi o sporni okoliščini glede izgleda za uspeh oziroma glede datuma vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč, ker gre za dejstvo oziroma okoliščino, ki je pomembna za odločitev.
brezplačna pravna pomoč - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Tožnik je, kot že navedeno, v obravnavanem upravnem postopku zaprosil za BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem, I Kpr 23725/2020 z dne 30. 3. 2022. Pri navedenem sklepu gre za sklep, izdan v posebnem postopku po 502.c, v zvezi s 502., 502.a ter 502.b členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP), o pritožbi zoper katerega v skladu s prvim odstavkom 402. člena ZKP odloča sodišče druge stopnje. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da pri stroških sestave takšne pritožbe ne gre za stroške „zagovora na prvi stopnji“, v zvezi s katerimi je bila tožniku že dodeljena BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave
Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je vpogledala v spis Bpp 245/2022, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila, niti ni zahtevala od tožnika, da bi priložil ustrezna potrdila iz uradnih evidenc v tujini. V konkretnem primeru tako tožnik v postopku ni imel niti možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Glede na navedeno sodišče zavrača navedbe toženke, da gre za nedopustne tožbene novote, saj tožniku možnost, da bi se izjavil v postopku izdaje izpodbijanega akta sploh ni bila dana.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo brezplačne pravne pomoči - zavrnitev tožbe
Iz sredstev BPP so bili za tožnico izplačani stroški za sodno izvedenko ter stroški za zastopanje po odvetnici. Ker je tožnica v pravdi delno uspela in pridobila terjatev za plačilo odškodnine ter je nasprotna stranka izvedla nakazilo denarnega zneska, nasprotni stranki pa sta v pravdnem postopku na transakcijski račun tožene stranke povrnili pravdne stroške, je tožnica dolžna plačati razliko do celotnih stroškov, ki so bili zanjo plačani iz sredstev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - verjeten izgled za uspeh
Ker sodba Upravnega sodišča št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020 ne obstaja več, v zvezi z njo razveljavitev in obnova postopka ni mogoča. Glede na to tožeča stranka za predmetni predlog za obnovo postopka nima več pravnega interesa, zato tožnik v zvezi z njo nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - zavrženje prošnje - razlogi za razrešitev odvetnika
Glede na to da je bila tožniku za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 65031/2019 že dodeljena BPP ter za njeno izvajanje določen odvetnik A. A. in da je tožnik v predmetni prošnji z 22. 3. 2022 zaprosil za dodelitev BPP za isti kazenski postopek ter ob tem, da v tožbi ni navedel nobenih razlogov, ki bi narekovali (ponovno) dodelitev BPP, sodišče sodi, da je odločitev organa za BPP v izpodbijanem sklepu pravilna in utemeljena na citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.
Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno ali neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj. V kazenskem postopku je Okrajno sodišče v Novem mestu obtožbo zoper tožnika zavrnilo zaradi oškodovankinega umika predloga za kazenski pregon, pri čemer novega predloga za pregon ni več mogoče vložiti (tretji odstavek 57. člena Zakona o kazenskem postopku). Zato se tožnikov položaj ne bi mogel spremeniti (izboljšati), tudi če bi sodišče tožbi ugodilo in mu dodelilo brezplačno pravno pomoč.