brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nespremenjene okoliščine - zavrženje ponovne prošnje
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Za tožnico je sporno, da niso bili priznani stroški odgovora na nasprotno tožbo, pri čemer je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa naveden kot razlog, da brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena v zadevi po nasprotni tožbi. S tem v zvezi tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je od združitve zadev priznala vse stroške, povezane z združeno zadevo. Vendar pa iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sta bila spisa združena že dne dne 7. 10. 2016, odgovor na nasprotno tožbo, za katerega stroški niso bili priznani, pa je bil vložen šele kasneje, dne 21. 11. 2016, torej po združitvi obeh zadev. Po presoji sodišča so tako očitki tožnice v tem delu utemeljeni.
Zavrnitev stroškov, povezanih v povezavi z zahtevo za izdajo začasne odredbe, v obrazložitvi sklepa ni obrazložena. Navedeno je le to, da tožena stranka teh stroškov ni priznala, ni pa pojasnjeno, iz katerih razlogov.
brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna in nerazumljiva vloga - odprava pomanjkljivosti
Toženka bi prošnjo tožnice, s katero je ta uveljavljala zahtevek za dodelitev nujne BPP zoper sklep Bpp 232/2021 z dne 11. 1. 2022, ne smela obravnavati kot njeno, torej da jo vlaga v svojem imenu in ne kot skrbnica A. A., ne da bi pred tem ravnala v skladu s 67. členom ZUP in razjasnila, kdo je vlagatelj oziroma ali jo vlaga tožnica v imenu A. A.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Po ZBPP se za ostala dejanja oziroma ugovore in pritožbe v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP ne more dodeliti. Ker tožnica želi BPP za vložitev ugovora zoper dražbeni razglas izvršitelja A. A. z dne 4. 3. 2022, je toženka utemeljeno odločila, da do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.
brezplačna pravna pomoč - izpolnjevanje pogojev - materialni pogoj
Tako je pravilna ugotovitev organa za BPP, da znaša minimalni dohodek, upoštevaje 8. člen ZSocVarPre, 804,36 EUR, česar tožnik ne sme preseči za izpolnitev materialnega pogoja po ZBPP. Organ je tako pravilno, po pridobitvi podatkov o višini dohodkov tožnika, zaključil, da tožnikovi dohodki (višine teh dohodkov tožnik ne prereka – op. sod.) ta znesek presegajo, kar pomeni neizpolnjevanje materialnega pogoja iz 11. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči
Tožniku je bila z odločbo z dne 22. 7. 2019 dodeljena redna BPP in da je tožena stranka izpodbijani sklep izdala na podlagi odločbe Bpp 528/2019 z dne 28. 2. 2022, s katero je ugotovila, da je bila tožniku BPP dodeljena neupravičeno, zaradi česar je dolžan povrniti s tem povezane stroške.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - občasni neperiodični dohodki
Po presoji sodišča navedenih nakazil ni mogoče opredeliti kot periodičnih dohodkov iz tretjega odstavka 21. člena ZSVarPre, torej kot plač, pokojnin, preživnin, rent oziroma dohodkov, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Iz izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je tožnica s strani sina prejela v upoštevanem obdobju več nakazil v različnih zneskih v posameznem mesecu, zato po sodni presoji ni mogoče trditi, da gre za prejemke v enakih oziroma podobnih zneskih in podobnih časovnih obdobjih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Organi za BPP so sicer res po določbi 31. člena ZBPP (med drugim) zavezani, da pomagajo prosilcu za BPP, vendar pa to ne pomeni dajanje pomoči prosilcem, ki jim BPP (kot to določa zakon) sploh ni mogoče odobriti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - neposreden učinek na pravni položaj
Zakonska določba, katere presojo ustavnosti in zakonitosti želi tožnik, to je tretji in šesti odstavek 308. člena KZ-1, nima neposrednega učinka na tožnikov pravni položaj. Navedena zakonska določba namreč velja za del splošnega akta, to je KZ-1, in kot taka ne more imeti neposrednega učinka, ker je splošna in abstraktna določba, ki se šele v konkretnem dejanskem stanu uresniči in nastane historični dogodek, ki ga kazensko sodišče obravnava na podlagi katerega presodi, ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja. Sodna odločba pa je konkreten in posamičen akt. Ustavno sodišče je tudi zavzelo jasno stališče, da tisti del kazenske norme, s katerim je predpisana kazen, ne učinkuje neposredno na pravice, pravne interese ali na pravni položaj pobudnika. Glede na navedeno tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči
Ravnanje prosilca za BPP, ki vlaga zaporedne prošnje za dodelitev BPP v zvezi z isto pravno zadevo, po mnenju sodišča izpolnjuje elemente zlorabe instituta brezplačne pravne pomoči, zato izključitev BPP za take primere ne daje podlage za oceno zakonske ureditve kot neskladne z Ustavo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - trditveno in dokazno breme - objektivni pogoj
Iz tožničinega trditvenega gradiva niso razvidni določni razlogi, s katerimi nasprotuje presoji tožene stranke v izpodbijani odločbi in bi bilo mogoče nanje odgovoriti v upravnem sporu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
Bistveno je, ali je tožnik odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da navedena vloga ni bila dopolnjena s potrebnimi podatki; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
V obravnavani zadevi je bistvena presoja, ali je tožnik z vlogo z dne 31. 1. 2022 odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da tožnik navedene vloge ni dopolnil s potrebnimi podatki; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - sprememba okoliščin za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Iz razlogov izpodbijane odločbe ni razvidno, ali tožnica pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjevala ves čas, za katerega ji je bila ta dodeljena, saj niso jasne časovne okoliščine ugotavljanja vrednosti tožničinih delnic. Zato je v izpodbijanem upravnem aktu izostala tudi določna opredelitev, kdaj je prišlo do spremembe tožničinega premoženjskega stanja, saj se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč med drugim šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrškovni postopek - ustavna jamstva
Sodišče je v svoji sodni praksi (sodba I U 1885/2020) že pojasnilo, da je ZP-1 spremenil obravnavanje prekrškov in utrdil zavedanje, da spadajo prekrški v področje kaznovalnega prava, v katerem se izreka represivne ukrepe. Z umestitvijo v omenjeno področje pri obravnavi prekrškov pa se nalaga zakonodajalcu in uporabniku prava obveznost upoštevanja minimalnih ustavnopravnih jamstev, prav tako kot pri kaznivih dejanjih, zato je po presoji sodišča v postopkih o prekrških, ob upoštevanju primerljivosti materialnega in procesnega prekrškovnega prava kazenskemu, treba uporabiti stališča, ki so se oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi s kazenskimi zadevami in izhajajo iz ustaljene prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 15, 14/4. ZUPJS člen 10, 11. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - samska oseba - obrazložitev odločbe
Ker so odločilna dejstva glede tega, zakaj je tožnik kljub temu, da je poročen, upoštevan kot samska oseba ostala nepopolno ugotovljena, izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
dodelitev brezplačne pravno pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Ob upoštevanju nespornega dejstva, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ni podan verjeten izgled za tožnikov uspeh s pritožbo zoper sklep I U 615/2021-14 z dne 30. 9. 2021.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - razveza zakonske zveze - navajanje neresnčnih podatkov
Tožnik toženke ni seznanil s sklepom o razvezi zakonske zveze, niti z ostalimi dejstvi, ki jih prvič navaja šele v tožbi. Zakaj teh okoliščin ni navedel že v upravnem postopku odločanja o obravnavani prošnji, oziroma upravičenih razlogov za to, da je te navedbe in zavrnjene dokazne predloge podal šele v upravnem sporu, pa tožnik ni uspel utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - bistvena kršitev določb postopka - tožeča stranka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je podano neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe glede vprašanja, kdo je v predmetni upravni zadevi zaprosil za BPP (in je tako stranka upravnega postopka), toženka pa je (glede na izrek izpodbijane odločbe in že pojasnjene okoliščine zadeve) v upravnem postopku najmanj preuranjeno zaključila, da je za BPP tožnica zaprosila v svojem imenu. Iz predstavljenih razlogov izpodbijane odločbe z vidika tožbenih očitkov ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni rok - objektivni rok - verjetni zgled za uspeh
Tožnik je tožbo in predlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje vložil po izteku tako subjektivnega kot objektivnega roka. Posledično sta bila tožnikova tožba in predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložena prepozno.
Ker je zamudil preklizivni rok za vložitev tožbe in predloga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje, za njegovo pritožbo ne obstajajo verjetni izgledi za uspeh.