brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi bila zaradi nedovoljenosti pravnega sredstva podana formalna ovira za nadaljevanje postopka, kar bi toženi stranki narekovalo zavrnitev prošnje za dodelitev BPP kot očitno nerazumne. Oškodovanec torej ima pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe, odločitev o njeni (ne)utemeljenosti pa je stvar vsebinske presoje pritožbe s strani sodišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija - verjeten izgled za uspeh - breme dokazovanja - pravica do izjave
Če se je toženki zdela tožnikova prošnja za BPP nekonkretizirana, bi morala tožnika pozvati na dopolnitev oziroma tožniku omogočiti pravico do izjave. Skladno z določbami ZBPP je, da organ tožnika pozove, da pove razlog, okoliščine oziroma dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati z revizijo, nezakonita oziroma mu krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za BPP uresničuje pravica do zaslišanja stranke. Tožniku pa toženka pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP ni dala možnosti, da se opredeli do njenih stališč, da nima možnosti za uspeh zgolj zato, ker v prošnji ni z ničemer niti zatrjeval niti izkazal razlogov za dopustitev revizije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - verjeten izgled za uspeh
Tožnik je pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021 (kljub opozorilu v pravnem pouku sklepa, da lahko pritožbo vloži le po kvalificirani osebi) vložil sam, pri čemer niti po pozivu sodišča ni zatrjeval in izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je tožena stranka glede na okoliščine obravnavanega primera sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 28. 10. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh.
ZBPP člen 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 66/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Po četrtem odstavku 32. člena ZBPP mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, le v primeru, če je prosilec tujec, za kar pa v obravnavanem primeru nesporno ne gre. Tako sodišče ugotavlja, da je tožničina prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidene podatke in je torej bila formalno popolna, zato organ za BPP ni imel podlage za njeno zavrženje, ampak bi jo moral vsebinsko obravnavati in razjasniti dokazno stanje.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje - naslov za vročanje - pooblaščenec za sprejem pisanj
Po prvem odstavku 146. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je obrazložen le tisti del zahtevka tožnice, v katerem je predlogu za odmero stroškov tožena stranka ugodila, ni pa obrazložen zavrnilni del sklepa. Ker obrazložitve v tem delu ni, je v zavrnilnem delu sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, saj niso obrazloženi razlogi za zavrnitev.
Po presoji sodišča za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da posamezna preiskovalna dejanja niso del kazenskega postopka, temveč je pomembno le, da gre tudi v tem primeru za sodni postopek oziroma da gre za postopek sodnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku - izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - obvestilo oškodovancu o pravici do nadaljevanja pregona zoper obdolženca - vrnitev napotnice strokovni službi za brezplačno pravno pomoč
Zgolj navedba, da se BPP ne dodeli, ker ni jasno, ali bo vložen obtožni predlog, glede na naravo poteka kazenskega postopka na prvi stopnji po oceni sodišča ni utemeljena, saj tožnik upravičeno navaja, da njemu ne bo znano, kdaj bo obtožni predlog vložen, prav tako ni navedenega utemeljenega razloga, zakaj tožnik ne bi bil upravičen do dodelitve BPP tudi za morebitno nadaljevanje postopka na prvi stopnji, sploh ob upoštevanju pravic, ki jih ima kot oškodovanec v kazenskem postopku. Nenazadnje, kolikor obtožni predlog v predmetni zadevi ne bo vložen, stroški niti ne bodo nastali in bo tožena stranka zavezana zgolj k izplačilu stroškov iz postopka kazensko preiskovalnih dejanj, tožeča stranka pa na ta način ne bo zamudila roka za vrnitev napotnice.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.
Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Kot pa je tudi pravilno povzel že organ za BPP, gre za t.i. veriženje prošenj za BPP tudi v primerih, ko prosilec zaproša za BPP za vložitev tožbe zoper odločbo o BPP, ki jo je izdal drug pristojni organ (tj. organ drugega sodišča), kot v tem primeru.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev
Na podlagi kronologije poteka dodeljevanja odvetnika tožniku in dejstva, da je ob vložitvi prošnje z dne 7. 12. 2021 dodeljenega odvetnika že imel, je bila prošnja z dne 7. 12. 2021 kot prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nerazumljiva, saj iz vlog ni bilo razumljivo kaj tožnik ob že določenem odvetniku, želi. Z vlogo bi zato organ moral ravnati kot z nerazumljivo vlogo.
ZUP člen 37, 37/1, 67, 67/1, 67/2. ZBPP člen 32, 32/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna in nerazumljiva vloga - dopolnitev vloge - izločitev uradne osebe - razlogi za izločitev uradne osebe - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ne glede na navedbo v dopisu, da tožnik vlaga prošnjo za dodelitev osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom zoper vse postopke, ki so zapisani v sklepu, ni razumljivo, ali tožnik vlaga hkrati tudi pritožbo zoper ta sklep in za katera pravna dejanja sploh želi dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnika pravilno pozvala k dopolnitvi vloge, tožnik pa je bil tudi opozorjen na posledice, če vloge ne bo ustrezno dopolnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izločitev uradne osebe - razlogi za izločitev uradne osebe - verjetni zgled za uspeh - verjetnost uspeha v upravnem sporu - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUP lahko sicer stranka zahteva izločitev uradne osebe tudi v primeru, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti, vendar pa zgolj dejstvo, da je predsednica sodišča odločala o več zadevah, v katerih je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, še ne pomeni, da bi bila sodnica kot uradna oseba zaradi tega „okužena“. Do večkratnega odločanja o tožnikovih vlogah je namreč prišlo iz razloga, ker je tožnik podal večje število vlog, na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP pa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik specializiranega sodišča prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani
Ker sta tožnikova starša ločena, bi morala toženka, upoštevaje določbo tretjega odstavka 10. člena ZUPJS, upoštevati, da družina šteje dva družinska člana in upoštevati le dohodke tožnika in njegove mame, tega pa toženka ni storila. Ne glede na navedeno sodišče ugotavlja, da upoštevanje očeta kot družinskega člana na pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi zahteve za dodelitev BPP ni vplivalo. Upoštevaje neosporavani povprečni mesečni dohodek tožnika (256,93 EUR) in povprečni mesečni dohodek mame (1.709,14 EUR), bi mesečni dohodek tožnika ob upoštevanju le dveh družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 983,035 EUR in torej še bolj presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z izpodbijano odločbo je organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo izrednih pravnih sredstev zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1432/2021-15 z dne 7. 12. 2021, s katero je Upravno sodišče odločilo o tožnikovi tožbi zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 154/2021 z dne 17. 8. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 614/2021 z dne 9. 7. 2021. Navedene ugotovitve pomenijo izpolnitev zakonskega dejanskega stanja, ki izhaja iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Kadar je bilo o vlagateljevem pravnem razmerju že pravnomočno odločeno, vlagatelj pobude za oceno ustavnosti predpisa ne more doseči spremembe svojega pravnega položaja, ki iz te, pravnomočne sodbe izhaja. Dosegel bi ga lahko le, če bi Ustavno sodišče ugodilo njegovi ustavni pritožbi in pravnomočno sodbo razveljavilo (59. člen ZUstS). Ustavna pritožba pa v obravnavani zadevi ni bila vložena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnovitev postopka - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Kot obnovitveni razlog v predmetni zadevi je tožnik uveljavljal krivo izpovedbo prič ob sklicevanju na prvi odstavek 410. člena ZKP, vendar pa je potrebno v tem primeru upoštevati tudi drugi odstavek 410. člena ZKP, ki jasno in nedvoumno določa, da se mora v primerih iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP dokazati s pravnomočno sodno odločbo, da so osebe spoznane za krive zatrjevanih kaznivih dejanj.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge - kazenski postopek - napačna uporaba materialnega prava
ZKP in ZBPP se ne izključujeta, temveč z vidika ureditve BPP pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis, tako da bi bilo neživljenjsko in tudi v nasprotju s načeli obveznega zastopanja v kazenskem postopku, če bi obdolženec moral najprej obvestiti sodišče v kazenski zadevi, ki bi nato razrešilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, nato pa bi obdolženec šele takrat lahko vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odvetniške storitve - nagrada za odvetniške storitve - datum opravljene storitve - napotnica - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - pravočasnost - neobrazložena odločba
Tožena stranka razlogov, zakaj šteje, da je tožnica storitev opravila z dnem razglasitve sodbe in ne z dnem vročitve njenega pisnega odpravka, ni pojasnila in zato pravilnosti njene odločitve o prepozni vrnitvi napotnice ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tožbene ugovore. Obrazložitev, ki ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, pa je bistvena kršitev določb upravnega postopka in razlog za odpravo izpodbijanega sklepa.
Odvetnik, ki v lastni zadevi nastopa kot tožnik ali toženec in za zastopanje ne pooblasti drugega odvetnika, nima pravice do povračila stroškov po Zakonu o odvetništvu oziroma Odvetniški tarifi.
brezplačna pravna pomoč - sodni postopek - kazenski postopek - preiskava
Kljub temu, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred uvedbo kazenskega postopka, o njihovi izvedbi v skladu s 431. členom ZKP odloča sodnik posameznik (tj. sodišče), izvedba teh dejanj pa lahko neposredno vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka (toženka sama navaja, da so ta dejanja v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog) ter na nadaljnji kazenski postopek. Ob upoštevanju navedenega je po presoji sodišča 7. člen ZBPP, izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen, za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj.
Toženka bi morala sporno vlogo presoditi v smeri, ali je pooblaščenec upravičenca konkretizirano odgovoril na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, saj ZPP nima določbe, ki bi prepovedovala stranki, da odgovori na navedbe nasprotne stranke. Razlogi, s katerimi je toženka utemeljila nepotrebnost druge pripravljalne vloge, so izven materialne določbe prvega odstavka 155. člena ZPP, pri čemer pa je izostala presoja, ki je glede na navedeno določbo zahtevana.
Tožnik je za preložitev naroka zaprosil iz razlogov, ki so bili na njegovi strani (tisti čas se je udeležil še druge obravnave pred drugim sodiščem). Takšna okoliščina pa onemogoča, da bi tožnik kot odvetnik lahko zahteval nagrado za sestavo takšne vloge. V nasprotnem primeru bi namreč upravičencu do BPP zaračunal storitev, ki vsaj iz strani slednjega ni bila potrebna.