brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnik bi moral v prošnji za BPP o zadevi navesti ne le opr. št., pod katero zadevo vodi sodišče, in da želi BPP za pritožbo oziroma za zastopanje v pritožbenem postopku, pač pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ocenil, ali bi tožnik s pritožbo lahko uspel. Kot izhaja iz tožnikove prošnje za BPP, ta take vsebine nima.
Za ugotovitev, da je izpolnjen vsebinski pogoj po 24. členu ZBPP, ne zadostuje, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegove družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), kot zmotno meni tožnik. Izpolnjen mora namreč biti še kriterij, da zadeva ni očitno nerazumna (po prvi alineji prvega odstavka 24. člena).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Prosilec mora zato, da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, pojasniti svojo vlogo. Sodišče se s tako razlago strinja. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da vsaj laično nakaže okoliščine, iz katerih izhaja, da so kršene njegove pravice, in ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Tudi 140. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP) prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji.
ZBPP člen 14, 41, 42. ZDR-1 člen 129. ZUP člen 35, 37, 253, 253/2.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - prepovedi reformatio in peius - pravica do izjave - premoženjski cenzus - izločitev uradne osebe
Sodišče se s tožnikom ne strinja, da bi toženka kršila prepoved reformatio in peius. Taka prepoved toženke, ki je v prvem ponovnem postopku odločila, da tožniku upravičenost do BPP preneha 11. 5. 2021, pa je bila ta odločba s sodbo I U 931/2021 z dne 13. 7. 2021 nato odpravljena kot nezakonita, zadeva pa vrnjena v ponovni postopek, ni vezala. Taka prepoved veže, ob pogojih iz drugega odstavka 253. člena ZUP, le drugostopenjski organ v pritožbenem postopku.
Tožnik po presoji sodišča neutemeljeno zatrjuje, da ni bil dolžan seznanjati toženke o spremembah v dohodkih, saj nasprotno izhaja iz drugega in tretjega odstavka 41. člena ZBPP.
Iz prvega odstavka 41. člena ZBPP izhaja, da mora upravičenec pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena, iz prvega odstavka 42. člena pa še, da se začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar se ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo, in po logiki stvari je to v predmetnem primeru povečanje tožnikovih dohodkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Glede na nesporno dejstvo, da je predmetni kazenski postopek na prvi stopnji že zaključen, prosilec pa je tako po svojem pooblaščencu kot sam zoper sodbo vložil pritožbo, je po mnenju sodišča dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi v obliki, kot jo zahteva tožnik, torej za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v že zaključenem kazenskem postopku nerazumna in tako ni izpolnjen vsebinski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - začetek kazenskega postopka - pravica do obrambe - preiskovalni postopek - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč v fazi posameznih preiskovalnih dejanj Okrajnega sodišča. Ker se rezultat preiskovalnih dejanj lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je prav zato v interesu pravičnosti, da se prosilcu tudi v tej fazi postopka omogoči brezplačno zastopanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek
V obravnavanem primeru gre za zadevo, ki se (še) ne obravnava v kazenskem postopku, pač pa pri policijski postaji, katera šele zbira obvestila in tako ne gre za sodni postopek, za katerega bi bilo mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč
stroški brezplačne pravne pomoči - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov zastopanja - pravni interes - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Za vsakega tožnika je bila izdana svoja odločba o Bpp, zato bi moral organ za Bpp o stroških oziroma stroškovniku odločiti za vsakega prosilca oz. tožnika posebej, česar pa ni storil, temveč je odločil o enotnih stroških v skupnem znesku, zato je izpodbijani akt nepravilen in nejasen. Tožena stranka bi morala natančno precizirati, kolikšni stroški zastopanja iz naslova Bpp so bili odmerjeni izvajalcu Bpp za vsakega od upravičencev po dveh odločbah Bpp, ne pa mu odmerjati skupnih stroškov za oba upravičenca. Zato je v tem delu izpodbijani akt neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - zamuda roka za vložitev tožbe - verjeten izgled za uspeh
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021, s katerim je sodišče zaradi zamude roka kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo. Tožena stranka je glede na okoliščine sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh.
finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - vrednost nepremičnin - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Tožniku v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o navedenih razlogih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljeval s podatkom, da upoštevane nepremičnine predstavljajo nepremičnine, ki so obremenjene s preužitkarsko pogodbo in je zaradi tega njihova vrednost bistveno manjša.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - občasni neperiodični dohodki - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tožnik ni izkazal, da s podjetjem in z rančem ne more razpolagati, kakor tudi ne, da ne bi mogel razpolagati z omenjenim premoženjem iz razlogov, ki so zunaj njegovega vpliva.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - izvršilni postopek - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Po četrti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 49/2020 odločilo, da je treba to določbo razlagati tako, da je mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti BPP tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Pred izdajo odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vprašanje vrste postopka, za katerega se tožnici dodeljuje brezplačna pravna pomoč, v ugotovitvenem postopku ni bilo razjasnjeno. Ne glede na to, da tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, konkretnega skupnega premoženja bivših zakoncev ne navaja, je organ za brezplačno pravno pomoč brez dopolnjevanja tožničine prošnje in ne da bi ji dal možnost, da se o tem izjavi, v izreku odločbe navedel konkretne nepremičnine, na katere bi se naj razdružitev nanašala.
Kolikor odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vsebine, oblike in obsega dodeljene brezplačne pravne pomoči ne opredeljuje določno in nedvoumno, tega ni mogoče šteti v škodo prosilke za brezplačno pravno pomoč.
ZBPP člen 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 36/2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
Ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), bi imela tožeča stranka kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V obravnavanem primeru iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prošnja tožnika v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo izrednega pravnega sredstva ter opravilne številke in datuma izdaje sklepa in sodbe, zaradi česar je bila po presoji sodišča (formalno) nepopolna. Ker organ za BPP tožnika kljub navedenemu ni pozval na dopolnitev navedene rubrike, po presoji sodišča ni pravilno uporabil prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko v primeru, ko je vloga nepopolna ali nerazumljiva, pozvati na odpravo pomanjkljivosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - navedba neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - za odločanje relevanten predpis - načelo zakonitosti
Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZUP organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Gre za načelo zakonitosti, v skladu s katerim se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - napotnica - pravočasnost
Po prvem odstavku 40. člena ZBPP je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. V skladu z ustaljeno sodno prakso, ki ji pritrjuje tudi strokovna literatura, se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodišči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe sodišča prve stopnje. To pomeni, da trenutek opravljene storitve nastopi takrat, ko odvetnik prejme sodbo ali sklep sodišča prve stopnje, s katerima je odločeno o zadevi, za katero je dodeljena BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve
Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedne zakonske določbe večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti, pri čemer očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled.
ZUP člen 9, 214, 214/1, 237, 237/2-3, 237/2-7. ZARSS člen 1, 3, 4. ZBPP člen 28.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - postopek mediacije - brezplačna pravna pomoč za postopek mediacije - neobrazložena odločba
Za prvostopenjski pravdni postopek odobrena brezplačna pravna pomoč vključuje tudi brezplačno pravno pomoč za postopek mediacije. Po presoji Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 12/2021 z dne 13. 4. 2021) gre pri postopku mediacije, čeprav je ta urejen v drugem predpisu, za del pravdnega (torej sodnega) postopka, saj mediacijski postopek sam zase ne more potekati v taki obliki, kot ga predvideva zakon.
brezplačna pravna pomoč - pravica stranke do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je o zadevi odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o dejanskih ugotovitvah organa, ki so bile podlaga za odločitev, izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenih dejstvih, ki so drugačna od tistih, ki jih navaja stranka, izjavi. Zato bi moral Organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenimi dejstvi, ki se nanašajo na zavrnitev njene vloge, seznaniti in ji dati možnost, da se o njih izjavi.
Tožena stranka se je spustila v obravnavanje zadeve, ki je tekla pred Komisijo za pogojni odpust. Zato so utemeljena tožbena zatrjevanja, da je tožena stranka prekoračila pooblastila, ki jih daje 24. člen ZBPP in se je že spustila v vsebinsko obravnavanje zadeve, oziroma v presojo utemeljenosti oziroma neutemeljenosti vložene tožbe, ki izpodbija odločitev Komisije za pogojni odpust prav iz razloga, ker naj bi bila odločitev o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust nepravilna in je po njenem mnenju Komisija prosti preudarek uporabila v nasprotju z namenom, za katerega je ta določen. Takšna vnaprejšnja presoja neutemeljenosti tožbe v upravnem sporu ne izpolnjuje pogoja očitnosti oziroma nerazumnosti njene vložitve iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.