izredna brezplačna pravna pomoč - vsebinski preizkus - očitna nerazumnost zadeve
Glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
V skladu s prvo alinejo 1. točke tarifne številke 9 OT se zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen, prizna 100 točk, medtem ko tretja točka tarifne številke 9 določa, da se za pristop na narok v predhodnem postopku ter udeležba na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, kadar se narok ne opravi, prizna 50 % iz 1. in 2. točke te tarifne številke.
Določbe petega poglavja OT (le te se nanašajo na kazenski postopek) ne utemeljujejo zaključka, da je pregled spisa in posvet s stranko zajet že v postavkah tega poglavja. Ker je navedena storitev zajeta v tarifni številki 39, bi tožena stranka tožniku za navedeno postavko morala priznati priglašene stroške, kakor tudi v zvezi s to postavko priglašene stroške v zvezi z opravljenim delom.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče ugotavlja, da je v predmetnem postopku tožena stranka pomanjkljivo obrazložila izpodbijani sklep, saj ni pojasnila razlogov, ki so jo vodili k zaključku, da za obračun nagrade za opravljanje storitev BPP v konkretnem primeru uporabi tar. št. 23 OT. Tožnica je namreč priglasila nagrado po tar. št. 18/2, ki izrecno predvideva nagrado za postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov ter določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca. Glede na dejstvo, da je navedena tar. št. kljub spremembi vrste postopka po določbah DZ in ZNP-1 še vedno v veljavi, po presoji sodišča tako vsekakor ne vzdrži stališče tožene stranke, da navedene (delne) zavrnitve priglašene nagrade ni bila dolžna obrazložiti.
Tožnik Državno odvetništvo Republike Slovenije neutemeljeno nasprotuje odločitvi tožene stranke, s katero je prošnji prizadete stranke (prosilca) za odobritev BPP ugodila v obliki pravnega svetovanja glede vložitve ustavne pritožbe zoper kazensko sodbo, saj meni, da je prosilčeva prošnja očitno nerazumna in v nasprotju z načeli pravičnosti, saj z vlaganjem prošenj v več zadevah prosilec zlorablja institut BPP, zaradi česar po njegovi oceni prosilec ni upravičen do BPP.
BPP za pravno svetovanje se dodeli brez ugotavljanja pogojev po 1. - 3. odstavku 24. člena ZBPP, tudi ne glede na ne/razumnost prošnje in ne glede na to, ali je pričakovanje osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti.
brezplačna pravna pomoč - oškodovanec - predkazenski postopek - oškodovanec kot priča - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je prošnji prosilke za odobritev BPP kot oškodovanki v kazensko preiskovalnem postopku ugodila.
Ker ima oškodovanec pravico do pravne pomoči že v predkazenskem postopku, še posebno žrtve nasilja v družini, je tudi 24. člen ZBPP v zvezi s 7. členom ZBPP po mnenju sodišča treba razlagati tako, da ima oškodovanka v zadevi v zvezi z nasiljem v družini verjetne izglede za uspeh, da se tega postopka udeležuje s svojim zagovornikom, ki ga pridobi v sklopu BPP kot oseba, ki prejema denarno socialno pomoč, saj bo s pomočjo pravnega strokovnjaka lahko poskrbela za zaščito svojih pravic tudi v predkazenskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo ZSV 740/2020 vložil istega dne kot pritožbo zoper to sodbo. To pa pomeni, da že po naravi stvari ne gre za procesno dejanje pravne pomoči, saj za tako opravilo ne more obstajati plačilo iz naslova BPP. Ustaljena sodna praksa razlaga določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP tako, da dodeljena BPP zajema tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti premoženja
V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb, vrednost teh pa se ugotavlja na podlagi podatkov AJPES iz evidence javna objava letnih poročil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - predlog za dopustitev revizije - verjetni zgled za uspeh
Tožnik ni navedel razlogov in pogojev za vložitev ustavne pritožbe, kot so določeni v ZUstS, in ni navedel razlogov za dopustitev revizije, kot so navedeni v ZPP. Tožnik v tožbi niti ne oporeka ugotovitvam tožene stranke, da v svojem odgovoru na poziv tožene stranke teh razlogov in pogojev za obe pravni sredstvi ni navedel.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo - status društva v javnem interesu
Iz evidenc, v katere je vpogledala tožena stranka, izhaja, da ni vpisana kot društvo, ki bi delovalo v javnem interesu. Tožeča stranka ima povsem enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in povsem enak dostop do sodišča kot drugi subjekti, ki so po svoji statusni obliki enaki tožeči stranki, torej kot vsa ostala društva, ki niso vpisana v register nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Tudi za ostale take pravne osebe namreč velja, da jim pravica do brezplačne pravne pomoči ne pripada.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija
Skladno s peto alinejo 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. To po presoji sodišča ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na táko stališče nakazuje zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, kar pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve po ZBPP želel izključiti tudi pravna sredstva v upravnem sporu, bi to izrecno zapisal. Zato po presoji sodišča ni imel takega namena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina vloge
Prosilec mora zato, da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da vsaj laično nakaže okoliščine, iz katerih izhaja, da so kršene njegove pravice, in ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazloženost sklepa - bistvena kršitev določb postopka
Ob odsotnosti konkretnih razlogov za zavrnilni del odločitve, torej, kateri priglašeni stroški so že zajeti v predhodnem sklepu z dne 15. 7. 2020, kateri stroški niso bili priznani in zakaj ne, je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, saj odločitve organa v tem delu ni možno preizkusiti, kar v vsakem primeru terja odpravo izpodbijanega dela odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage. Tako tožnikovi prošnji za odobritev BPP v postopku, ki se nesporno nanaša na prošnjo za dodelitev BPP za prvi pravni nasvet, pravno svetovanje in pravno mnenje glede možnosti menjave centra za socialno delo, ni mogoče ugoditi.
brezplačna pravna pomoč - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - mediacija - stroški postopka mediacije - obrazloženost odločbe
V pravdni zadevi je prišlo do sklenitve sodne poravnave na naroku, zato tožena stranka tožnici pravilno ni priznala nagrade za zastopanje na mediacijskem naroku, saj ji je priznala nagrado za sklenitev sodne poravnave.
Ker v izreku izpodbijanega akta v zavrnilnem delu priznanja stroškov ni izrecno specificirano, kateri priglašeni stroški tožnici niso priznani, je sodišče zaradi jasnosti odločitve tožbi ugodilo tako, da je odpravilo del izreka izpodbijanega akta, ki se glasi: „Višji zahtevek se zavrne.“ in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni zgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - obrazložitev odločitve
Skopo navajanje, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za prosilko nedvomno koristna, da bi lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila in vložila pritožbo ter da je to pomembno za socialni in ekonomski položaj prosilke, ni ustrezno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se namreč organ za brezplačno pravno pomoč ne opredeli do razlogov za uspeh, kar upravičeno opozarja tudi tožeča stranka v svoji tožbi.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev tožbe
Tožena stranka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP. Vendar pa mora to v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost
Izjemna brezplačna pravna pomoč je urejena v 22. členu ZBPP; ta določa, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli tudi, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona, in če njegov lastni dohodek oziroma lastni dohodek njegove družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - sestava in vložitev pritožbe - oprostitev plačila sodnih stroškov
Glede na okoliščine obravnavane zadeve je organ za BPP pravilno presodil, da tožnica v sedanji fazi postopka ni upravičena do svetovanja in zastopanja na drugi stopnji postopka kot tudi ne do povrnitev stroškov postopka na drugi stopnji. Tožnica je zoper sodbo že vložila pritožbo (in v fazi reševanja predhodno vložene pritožbe na drugi stopnji) za tožnico trenutno ni predvidena oprava kakšnih drugih procesnih dejanj, za katera bi tožnica potrebovala Bpp v obliki zastopanja po odvetniku pred sodiščem na drugi stopnji in ni predvideno, da bodo zanjo nastali kakšni stroški postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu
Toženka ima prav, da je ugovor zoper kaznovalni nalog enostaven in bi ga tožnica res lahko vložila sama, saj je njegova obvezna sestavina le navedba sodbe, zoper katero se vlaga, vendar pa vložitev ugovora ni težišče tožničine prošnje za dodelitev BPP. Tako iz tožničine vloge kakor tudi iz obrazca za vložitev prošnje za dodelitev BPP izhaja, da za BPP prosi zaradi pravnega svetovanja ter zastopanja na prvi in drugi stopnji. Toženka v obrazložitvi sama navaja, da ugovor povzroči razveljavitev sodbe in nadaljevanje postopka z razpisom narokov. Zakaj v taki situaciji, ko torej že preprosta tožničina izjava, da kaznovalnemu nalogu ugovarja, zadostuje za nadaljevanje kazenskega postopka zoper tožnico, ni pravne podlage za dodelitev zaprošene BPP, to je za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - sodna poravnava - dedni dogovor
Dedni dogovor, kot je bil podlaga za izdajo sklepa o dedovanju, je treba po vsebini šteti za sodno poravnavo. Zato so v zadevi izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 48. člena ZBPP, to pa pomeni, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji zgolj polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sklenjene poravnave (dednega dogovora).