Toženka prezre, da je upravičenec do BPP s Tajvana, kar pomeni, da je bila za sporazumevanje med odvetnikom in upravičencem do BPP potrebna pomoč tolmača. Čas, porabljen za komunikacijo s tolmačem po presoji sodišča ni zajet v tarifi za sestavo odgovora na pritožbo, saj je tarifa sestavljena za večinske običajne primere, ko stranke niso tujci oziroma govorijo isti jezik kot odvetnik. Spregledala je tudi, da se je upravičenec do BPP nahajal v ZPKZ v Mariboru, kar vse pomeni, da komunikacija s stranko ni taka, kot bi bilo sicer običajno (obisk stranke, ki razume slovenski jezik v odvetniški pisarni, elektronska sporočila med odvetnikom in stranko) ampak terja določen dodaten angažma odvetnika. Poleg tega se je moral tožnik, da se je lahko posvetoval s stranko, odpeljati iz Ljubljane v Maribor in nazaj. Kilometrina pa po OT ni storitev in plačilo kilometrine ni nagrada, ampak gre za povračilo odvetnikovih stroškov, ki jih je imel v zvezi s storitvijo, enako kot to velja za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pritožba na ESČP - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep ni obrazložen na način, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku. Sodišče namreč pritrjuje tožnici, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni preizkusila vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP v zvezi s pritožbo pred ESČP zoper 1. točko sklepa Ustavnega sodišča RS Up-1517/18-7 z dne 6. 5. 2021, saj je v izpodbijanem sklepu zmotno navedla, da je bila ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 151/2008 z dne 4. 10. 2018 zavržena kot prepozna ter navedeno dejstvo upoštevala pri presoji vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - kazenski postopek - posebna ureditev v ZKP - oprostitev plačila stroškov postopka
V postopku dodelitve BPP ni mogoče uveljavljati oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, ker to ureja specialen zakon, to je ZKP.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Vložitve pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora ni mogoče šteti za zagovarjanje v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, zato pa tudi ne za zaobseženo z izpodbijano odločbo o BPP. O takšni pritožbi v skladu z 207. členom ZKP namreč odloča višje sodišče, vložitev takšne pritožbe pa je tako treba šteti za zagovarjanje pred sodiščem druge stopnje. ZBPP okoliščine, kot jo izpostavlja tožnik, tj. časa za vložitev pravnega sredstva, ne določa kot relevantne navezne okoliščine pri določanju različnih oblik pravne pomoči, pač pa te določa predvsem z vidika različnih dejanj oziroma pravnih sredstev, v zvezi s katerimi je potrebna BPP.
ZBPP člen 24. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - posamezna preiskovalna dejanja - verjeten izgled za uspeh
6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Pri tem sodišče poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že po sami naravi kazenska. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
izredna brezplačna pravna pomoč - predlog za dopustitev revizije - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Peta alineja 8. člena ZBPP jasno določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se v konkretnem primeru zavzema prav za to, torej da se mu dodeli izredna brezplačna pravna pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča glede dodelitve BPP, kar je razvidno tudi iz dokumentacije upravnega spisa.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost odvetniške točke - vrednost točke - opravljena storitev - pravica do plačila
V obravnavanem primeru je tožeča stranka opravila storitev dne 5. 10. 2016, o stroških zanjo pa je bilo (prvič) odločeno z izpodbijanim sklepom z dne 16. 7. 2019. Nova, višja vrednost odvetniške točke (iz 0,459 EUR na 0,60 EUR) je začela veljati 6. 4. 2019, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa o stroških. Zato tožeča stranka pravilno uveljavlja, da bi ji tožena stranka morala obračunati oz. pomnožiti 50 točk z vrednostjo 0,60 EUR, ki je veljala v času izdaje sklepa o stroških in je podlaga za plačilo storitve.
brezplačna pravna pomoč - neupravičen odvzem prostosti - odškodnina - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - kritje stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči - omejitev njihove višine
Organ za BPP lahko določi znesek proračuna, ki bo na razpolago prosilcu za BPP za kritje stroškov postopka. Ne pomeni pa določitve najvišje vrednosti spornega predmeta, od katerega se bo odmerjala nagrada in stroški iz proračuna sodišča. To pomeni, da bi morala toženka, ob upoštevanju izoblikovane sodne prakse glede višine odškodnine v primeru neupravičeno odrejenega pripora in običajnega poteka postopka pred sodišči v takih primerih, določiti najvišji znesek BPP, ki bo izplačan iz proračuna, in torej na voljo za kritje stroškov izvajalcu pravne pomoči.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - vsebinski pogoj - neizvedba dokazov - verjeten izgled za uspeh
Pri vsebinskem pogoju se upošteva predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne možnosti za uspeh ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Zakon določa, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - javna dražba - verjeten izgled za uspeh - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Organ za BPP je pravilno tudi ugotovil, da tožnica zoper dražbeni razglas (glede na 92. in 93. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki predvideva dražbo kot način prodaje) nima na voljo pravnih sredstev. Tožnica pa tudi ne v upravnem postopku, ne sedaj v tožbi, ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, zato je organ za BPP pravilno ocenil, da tožnica do dodelitve BPP tudi iz tega razloga (upoštevajoč četrto alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP) ni upravičena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvzem premoženjske koristi - osumljenec - pravni interes - kršitev pravil postopka
Ni mogoče sprejeti zaključka organa za BPP (oziroma je ta vsaj preuranjen), da tožnik za vložitev pritožbe ne izkazuje pravnega interesa, ker sklep nima nobenega učinka nanj, saj ne posega v njegove premoženjske koristi. Sklep je bil namreč tožniku vročen kot udeležencu (osumljencu) iz 502. a člena ZKP, torej kot stranki, v katere pravice ta sklep posega, in, ki ima (oziroma bi moral imeti) zato tudi možnost vložitve pritožbe zoper tak sklep (502. a člen v zvezi s 502. c členom ZKP).
brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge - prošnja za brezplačno pravno pomoč - osebna vročitev - poziv za odpravo pomanjkljivosti
Napačna navedba razloga vrnitve pisanja pošiljatelju na vročilnici, in sicer da je “naslovnik preseljen”, nima vpliva na pravilno izveden postopek vročanja, saj se tudi v skladu s četrtim odtavkom 87. člena ZUP ob drugem neuspešnem poskusu vročitve v hišni predalčnik (če naslovnik slednjega nima ali je ta neuporaben) pošiljka vrne pošiljatelju.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - postavitev novega odvetnika
Določbe ZBPP organu v primeru razrešitve odvetnika iz razloga na strani upravičenca v desetem odstavku 30. člena izrecno nalagajo, da upravičencu do brezplačne pravne pomoči postavi (to je imenuje z odločbo) drugega odvetnika. Šele v primeru razrešitve tudi novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca, nastopi sankcija iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ko se šteje, da brezplačna pravna pomoč upravičencu ni bila dodeljena, upravičenec pa je dolžan vrniti stroške prejete brezplačne pravne pomoči. Iz obrazloženega izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč v zakonu ni imel podlage za to, da tožniku z opozorilom na izgubo pravice do brezplačne pravne pomoči naloži, da sam (namesto organa) najde izvajalca brezplačne pravne pomoči in se z njim dogovori za zastopanje ter organ o tem zgolj obvesti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski kriterij - lastništvo nepremičnine - unovčljivo premoženje - možnost razpolaganja z nepremičnino
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ne upoštevajo le dohodki, temveč tudi premoženje, t. j. nepremičnine in morebitno drugo premično premoženje, s katerim lahko prosilec razpolaga. Zgolj dejstvo, da gre za nedokončano hišo, še ne pomeni, da tožnik te nepremičnine ne bi mogel prodati in iz naslova kupnine za to nepremičnino pridobiti sredstev, ki bi jih lahko namenil (tudi) za plačilo pravnega zastopanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - predkazenski postopek
Predkazenski postopek se opravlja na sodišču in ima naravo sodnega postopka. Drugi odstavek 1. člena ZBPP tudi ne govori o sodnem varstvu v kazenskih postopkih, pač o varstvu pred obtožbami v kazenskih zadevah. Ta pojem (kazenske zadeve) pa zajema več kot le uveden ali začet kazenski postopek in torej vsebuje tudi možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči v predkazenskem postopku, kjer na predlog državnega tožilca pred vložitvijo obtožnega predloga sodišče opravlja posamezna preiskovalna dejanja.
Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
V konkretnem primeru tako tožnica ni imela možnosti, da se izjavi o relevantnih ugotovitvah tožene stranke. S tem, ko tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, je bila storjena absolutna bistvena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3, 34, 34/4. ZUS-1 člen 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - stalno ali začasno prebivališče tujca v RS - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prekluzija
Tožnik ni mogel šteti, da je nesporno, da dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji ima. Njegovo zatrjevanje na glavni obravnavi, da mu obstoja dovoljenja kot nespornega dejstva niti ni potrebno dokazovati, je bilo nelogično in neprepričljivo, kajti organ za brezplačno pravno pomoč je namreč v izpodbijani odločbi izrecno zaključeval drugače, in sicer, da dovoljenja tožnik nima ter prav na ta zaključek vezal zavrnitev brezplačne pravne pomoči. To pa pomeni, da bi obstoj dovoljenja moral tožnik v tožbi – ker je bil glede na skrajšani postopek šele v izpodbijani odločbi seznanjen s tem, da gre za pravno relevantno dejstvo – zatrjevati in predložiti zanj dokaze ali jih vsaj predlagati (52. člen ZUS-1)1. Vendar tožnik tako ni ravnal ter je zato v tem prekludiran.
brezplačna pravna pomoč - navedbe - vsebinska presoja - očitna nerazumnost zadeve
Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne more poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo. Glede na to, da so tožniki predlagali kompleksnejši dokazni postopek, ni mogoče v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči trditi, da je zadeva očitno nerazumna.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - verjetni zgled za uspeh
Tožnik bi moral dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. To po presoji sodišča pomeni, da bi moral že v upravnem postopku določno pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba obnoviti postopek v zadevi I U 370/2015, da bi tožena stranka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh. Sodišče zgolj ugotavlja, da tožnik relevantnih dejstev ni navajal niti v tožbi.
Predlog za izločitev in izvedbo dokazov je tako tesno povezan s predobravnavnim narokom, za katerega je bila prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč, da ni videti podlage niti razumnega razloga, da bi prosilec z že odobreno brezplačno pravno pomočjo za pravno svetovanje in zastopanje na tem naroku moral zaprositi še za brezplačno pravno pomoč za opravo posameznega procesnega dejanja, ki je po samem zakonu del tega naroka.