brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitna nerazumnost zadeve
V predmetni zadevi je Organ za brezplačno pravno pomoči vsebinsko presojal izpodbijano odločbo in ugovore tožnice, s tem, ko je ugotavljal pravno podlago in se opredeljeval do obrazložitve navedene odločbe ter napravil zaključek glede verjetnosti uspeha tožnice glede vložitve tožbe. S tem pa je presegel pojem "očitne nerazumnosti zadeve".
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja - zaslišanje stranke - nepravilno vročanje - kršitev pravil postopka
V tej zadevi tožena stranka s tem, ko vabila na zaslišanje 15. 5. 2024 ni vročila tožnikovemu pooblaščencu (pri čemer iz podanih navedb oz. okoliščin zadeve ne izhaja, da je šlo za nujno osebno vabilo z osebno navzočnostjo določenega vabljenega), ni ravnala v skladu z določbo prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Z opustitvijo vročitve vabila pooblaščencu je bila tožniku kršena pravica do zastopanja (prvi odstavek 53. člena ZUP) in s tem do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, kar bi v tej zadevi moglo vplivati na zakonitost oz. pravilnost odločitve. V skladu z določbo četrtega odstavka 53. člena ZUP organ, ki vodi postopek, v primeru, če se pisni ali ustni izjavi stranke in njenega pooblaščenca, ki se tičeta dejstev, ne ujemata, obe izjavi presodi po 10. členu ZUP (prosta presoja dokazov). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je takšna presoja v tej zadevi v celoti izostala. Zaradi navedenega izpodbijane odločbe tudi ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev iz 7. točke prvega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pomoč
Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - poplave - pavšalne navedbe
V tretji alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP je določeno, da se izjemna BPP dodeli zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (npr. potres, poplave). Vendar sodišče ugotavlja, da je tožnik šele v tožbi prvič omenil, da je v poplavah izgubil vse premoženje. Z navedenim ni seznanil toženke pred izdajo izpodbijane odločbe, zato toženka navedenega pri izdaji izpodbijane odločbe ni mogla upoštevati. Prosilec za dodelitev BPP je namreč tisti, ki mora organ obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvetniški stroški - kazenski postopek - nadaljevano kaznivo dejanje - povišanje nagrade
Člen 7/2 OT je treba tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Predmet upravnega spora je odločba toženke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opravilno ševilko I U 1627/2023. Prosilec je v upravnem sporu I U 1627/2023 izpodbijal odločbo organa za BPP Upravnega sodišča RS Bpp 142/2023, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev bpp za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Predsednika Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. ROP 9/2023 z dne 3. 7. 2023. Opisano dejansko stanje po presoji sodišča pomeni, da tožnik neutemeljeno zagovarja zlorabi 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Upravni organ se lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".
brezplačna pravna pomoč - pravna oseba - društvo - politična stranka - prošnja za dodelitev BPP
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka vpisana v register političnih strank pri Ministrstvu za notranje zadeve, njena pravnoorganizacijska oblika je politična stranka. Drugi odstavek 2. člena ZNOrg izrecno določa, da organizacija ni nevladno organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. Na podlagi te izrecne zakonske določbe tožeča stranka ne izpolnjuje prvega pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je imel v upravnem postopku glede ocenitve stanovanja konkretizirane in argumentirane ugovore, zato bi jih tožena stranka, upoštevajoč 10. člen ZUP, morala vključiti v dokazno oceno, pa jih ni. Pravica do izjave oziroma obrambe v upravnem postopku najmanj in med drugim pomeni tudi to, da ima oseba možnost, da "ustrezno in učinkovito" poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese. Namen te pravice je tudi v tem, da se pristojnemu organu omogoči, da "ustrezno upošteva celoto upoštevnih elementov." Da bi se zagotovilo učinkovito varstvo zadevne osebe, je namen pravila med drugim, da lahko ta oseba popravi napako ali uveljavlja dejstva v zvezi z njenim osebnim položajem, ki utemeljujejo sprejetje ali nesprejetje odločbe ali njeno določeno vsebino. Navedena pravica pomeni tudi, da mora upravni organ "ustrezno upoštevati pripombe", ki jih je podala zadevna oseba, pri tem pa skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente obravnavane zadeve in svojo odločbo podrobno obrazložiti.
ZUP člen 55, 55/5, 88, 88/1, 88/4, 237, 237/2, 237/2-3. ZBPP člen 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - pooblaščenec - vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - nepravilna vročitev
Zaradi kršitve pravil o vročanju po ZUP je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - verjetnost uspeha
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP vsebinsko presojal odločbo ministrstva in ugovore tožnika, s tem, ko se je opredeljeval do navedb tožnika o poslabšanju zdravja zaradi cepljenja proti COVID-19, ugotavljal pravno podlago, se opredeljeval do obrazložitve odločbe ministrstva glede vzročne zveze ter končno napravil zaključek glede verjetnosti uspeha tožnika v postopku uveljavljanja odškodnine. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala zadevo tožnika po vsebini, kljub temu, da ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve.
Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost odobritve BPP prosilcem, ki so v vlogi dolžnika v izvršilnem postopku in ne navajajo takšnih ugovorov zoper izvršbo, ki bi izvršbo preprečevali.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetnost uspeha
Pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, ZBPP organu za BPP ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko predmet presoje zgolj v sodnem postopku.
Za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP mora organ za BPP določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec, že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev
Organ za BPP je v okviru odločanja o prošnji za dodelitev BPP spregledal, da tožnica za BPP ni zaprosila izključno zaradi svojega zaslišanja v okviru kazenske preiskave, temveč je v vlogi za BPP obseg želene BPP opredelila kot "svetovanje, podaja predloga za podaljšanje ukrepa, sestava vseh listin pred sodiščem prve stopnje in zastopanje oškodovanca pred sodiščem prve stopnje".
V tem delu se organ za BPP do prošnje tožnice za dodelitev BPP ni opredelil oziroma skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 zlasti ni presojal, ali gre vsaj v okviru podaje predloga za podaljšanje ukrepa za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovancu priznava ZKP.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - sodna poravnava - izdaja dopolnilne odločbe - zahtevek stranke - ni pravnega interesa
Sodišče ugotavlja, da za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep tožnik ne izkazuje pravnega interesa. V konkretni zadevi tako organ v izreku ni odločil o zavrnitvi stroškov odvetniku za zastopanje upravičenke do BPP v pravdnem postopku.
Če organ po uradni dolžnosti ne bo sam izdal dopolnilne odločbe, bo moral tožnik najprej doseči odločitev organa o preostalih priglašenih stroških, šele če bo izdan zavrnilni sklep v zvezi z njimi (ali pa če bodo izpolnjene predpostavke za molk organa v zvezi s tem), bo tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z nepriznanimi priglašenimi stroški.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve
Tožnica torej ne problematizira zgolj prestavitve pregleda, ampak uveljavlja več ločenih kršitev pacientovih pravic iz ZPacP, zato je stališče toženke nejasno. Toženka naj zato v ponovnem postopku natančno obrazloži, zakaj meni, da pričakovani izid zadeve za tožnico ni življenjskega pomena (glede na zatrjevane domnevne kršitve iz ZPacP) oziroma zakaj ta zadeva za njen osebni in socialno-ekonomski položaj ni pomembna. Zato izpodbijane odločbe v tej zvezi ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - osebni stečaj - stečajna masa - odobritev stečajnega upravitelja
Tožnici je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sodišče je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani opravilo poizvedbe in ugotovilo, da bi zahtevek v zadevi II R 209/2023 (odškodninska tožba) lahko vplival na obseg stečajne mase. To pa pomeni, da se tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija odločbo o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep v zadevi II R 209/2023 z dne 18. 10. 2023, ne more zastopati sama.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 383a, 399. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti - verjeten izgled za uspeh - zavrženje tožbe
Ker je stečajni postopek pravnomočno končan, tožničine pritožbe ni mogoče vsebinsko obravnavati, novega predloga za odpust obveznosti pa ne more več vložiti. Posledično upniki zoper morebitno odločitev o odpustu obveznosti ne bi mogli ugovarjati (le v tem primeru pa je v tem postopku dodelitev BPP sploh mogoča). Zato si tožnica, četudi bi sodišče njeni tožbi ugodilo, svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati, tj. predloga za odpust obveznosti niti ne bi mogla ponovno vložiti. Iz tega izhaja, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v njeno pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist in je bilo treba tožbo zavreči.
Tožnica je dopolnitev vloge poslala z "običajnim" elektronskim sporočilom. Tudi tako komunikacijo, če do nje pride, je skladno s temeljnimi načeli šteti za veljavno, pod pogojem, da se s tem ne poseže v javni interes ali pravice tretjih oseb. Organ lahko od stranke zahteva, da v določenem roku pisno potrdi tako vlogo.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - prikrivanje podatkov - prenehanje upravičenosti - razlogi za prenehanje
Ni brez pomena, na katerem od v prvem odstavku 43. člena ZBPP določenih razlogov tožena stranka utemeljuje, da je tožeča stranka prejela brezplačno pravno pomoč neupravičeno oziroma kaj je razlog za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in kdaj je razlog za prenehanje tega upravičenja nastopil.