ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 67, 71, 74.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - postopek osebnega stečaja - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - aktiva in pasiva premoženja - odplačilo posojila - dolg zakonca kot samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00089240
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - izvršba na nepremičnino - odredba o prodaji - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - napaka sodišča - neskladnost podatkov v evidencah - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniški pripravnik - obseg stikov - zavrnitev predloga
Zgolj dejstvo, da je bila vnukinja nasprotne udeleženke (in hči udeleženke) sodniška pripravnica na sodišču, ki je pristojno odločati v zadevi, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, prav tako ne dejstvo, da je pripravništvo opravljala tudi pri sodnici, ki konkretno zadevo obravnava.
Šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki bi utemeljevali prenos pristojnosti, njihov obstoj pa v predlogu ni zatrjevan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pogoji za prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - manjše sodišče - organizacija dela - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - upnik - izvršilni postopek - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Predlog je utemeljen. Na izvršilni oddelek sodišča sta razporejeni dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem delovnem stiku z upnico, zato dela ni mogoče organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki je v neposredni delovni povezavi z upnico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik nepristojnega prvostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je tožnica sodnica drugega sodišča iste stopnje, ki posluje v drugem mestu kot pristojno sodišče, ne more ogrožati (videza) nepristranskosti sodišča.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vložitev vloge pri napačnem sodišču - naslovitev vloge na napačno sodišče - zastopanje po odvetniku - očitna pomota odvetnika - napaka odvetnika - prepozna pritožba - dolžna skrbnost odvetnika - zavrženje pritožbe
Pritožba, poslana priporočeno po pošti zadnji dan roka na nepristojno sodišče, je prepozna, saj ni šlo za očitno pomoto vložnika, temveč neskrbnost odvetnikov, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
določitev krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sprejem osebe v varovani oddelek - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
V obravnavanem primeru bo prevoz do nasprotne udeleženke v vsakem primeru potreben, saj se ne nahaja v kraju enega ali drugega sodišča. Ni bistveno, ali bo prevoz trajal nekaj minut več ali manj. V obravnavani zadevi ne gre za kvalitativno prostorsko razliko v razdalji. Postopek, v katerem se obravnava ranljiva oseba, se je že podaljšal na račun odločanja o predlogu za prenos pristojnosti, tudi zato ugoditev predlogu ne bi bila smotrna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za delegacijo pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - aktivna legitimacija - predsednik sodišča - zakoniti sodnik - zavrženje predloga
Predsednik sodišča v pravdnem postopku ni pristojen podajati predlogov po 67. členu ZPP, marveč ima tako pooblastilo zgolj razpravljajoči sodnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotna udeleženka ne bi bila psihofizično sposobna opraviti poti na sodišče.
Ker predlagatelj v določenem roku ni plačal sodne takse niti ni zaprosil za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, je nastopila fikcija umika predloga za dopustitev revizije.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089066
ZMZ-1 člen 20, 24, 24/1, 24/1-3, 28, 52.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države - strah pred preganjanjem - resna škoda - nedržavni subjekt preganjanja - varna izvorna država
Pritožnik v pritožbi v bistvenem ponavlja tožbene navedbe o strahu pred grožnjami in nasiljem bratov bivšega dekleta. Vendar pa s tem ne more izpodbiti pravilnosti stališča izpodbijane sodbe, da so te okoliščine z vidika priznanja mednarodne zaščite, torej statusa begunca ali subsidiarne zaščite v smislu 20. člena ZMZ-1, nepomembne, kar utemeljuje zavrnitev prošnje po prvi alineji 52. člena ZMZ-1. Saj pritožnikov strah ne izvira od katerega izmed subjektov, ki lahko povzročijo resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Ti subjekti so namreč država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, nedržavni subjekti (torej tudi družinski člani) pa le, če je mogoče dokazati, da prej navedeni subjekti, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred njimi (tretja alineja 24. člena ZMZ-1).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Ker se Okrožno sodišče v Celju ob predhodnem preizkusu tožbe ni izreklo za stvarno nepristojno, toženka pa v odgovoru na tožbo njegovi pristojnosti ni ugovarjala, je prišlo do ustalitve pristojnosti in Okrožno sodišče v Celju ni imelo podlage, da se je izreklo za stvarno nepristojno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00088858
ZP-1 člen 169. ZUS-1 člen 4.
prekrškovni organ - obvestilo - molk organa druge stopnje - zahteva - vložitev obdolžilnega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - tožba v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo primarno sodno varstvo - zavrnitev pritožbe
Pritožnica je v upravnem sporu zahtevala sodno presojo zakonitosti odločitev s področja prekrškov, to je področja kaznovalnega prava, ki ga ureja ZP-1. Ta zakon pa za oškodovanca ne določa posebej, da lahko zoper odločitev policijske uprave, na kar se nanaša tožbeni predlog, vloži tožbo, niti da to lahko stori pred upravnim ali rednim sodiščem (pritožbeno sodišče zato obravnavane tožbe ni moglo odstopiti drugemu sodišču kot pristojnemu za njeno obravnavo). Navedeno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča IV Ips 36/2020, v kateri je razložilo, da gre pri odločitvi policijske uprave o nevložitvi obdolžilnega predloga, na katero zakon veže učinek dokončnosti, za odločbo, izdano na drugi stopnji, zoper katero je po 169. členu ZP-1 dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti. S tem je zagotovljena sodna kontrola zoper odločitev organa izvršne veje oblasti, zoper katero predlagatelj ni imel na voljo nobenega pravnega sredstva.
Glede na navedeno pritožnica ne more utemeljiti dopustnosti obravnavane tožbe s trditvijo, da je za izvajanje nalog iz ZP-1 pooblaščen prekrškovni organ, ki je upravni organ in ki odloča tudi v upravnih postopkih ter izdaja upravne odločbe. Pomembno je, da se sodni nadzor nad dokončno odločbo policijske uprave zagotavlja v skladu z določbami ZP-1 pred rednim sodiščem, pri čemer je v zvezi z morebitnimi pomanjkljivostmi te ureditve v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča sprejeto stališče, da v upravnem sporu niti s tožbo po 4. členu ZUS-1 ni mogoče odpravljati morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve na matičnem pravnem področju. Naloga zakonodajalca namreč je, da zakonsko uredi sodno varstvo pravic na posameznih pravnih področjih, tako da določi pristojnost in pooblastila sodišča za odločanje o določeni vrsti zadev in da na posameznih pravnih področjih oblikuje ustrezne procesne rešitve.