Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - zaključne ugotovitve KPK - opozorilo - tožba v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo primarno sodno varstvo - neutemeljena pritožba
Izpodbijano opozorilo toženka izda kot prekrškovni organ po določbah ZP-1, zato z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnika s področja upravnega prava, ampak se akt nanaša na prekrškovno pravo, ki spada na področje kaznovalnega prava. Izpodbijano opozorilo zato ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Dejstvo, da po določbah navedenega zakona pravno sredstvo zoper opozorilo iz prvega odstavka 53. člena ZP-1 ni izrecno predvideno, ne pomeni, da je zgolj zaradi tega dovoljena tožba po 4. členu ZUS-1 v upravnem sporu. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 tako ni namenjen dopolnjevanju morebitnih pomanjkljivih sodnih postopkov na različnih pravnih področjih, kjer zakonodajalec v področni zakonodaji ni zagotovil sodnega varstva vseh pravic in pravno varovanih interesov, ki jih stranka uveljavlja, in je morebitne sistemske neustreznosti, ki lahko prerastejo v neustavno pravno praznino, dolžan v skladu z ustavnimi pristojnostmi odpravljati zakonodajalec sam, kot je to lahko primer pri opozorilu, izrečenem na podlagi določb ZP-1, zoper katerega ni predvidenega pravnega sredstva po ZP-1.
Glede na ugotovljeno procesno dejansko stanje je po presoji Vrhovnega sodišča drugostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da nezmožnost privedbe obsojenca na pritožbeno sejo iz ZKPZ (zaradi kadrovskih težav s pravosodnimi policisti) v sicer priporni zadevi (glede soobsojenca) predstavlja objektivno okoliščino, ki onemogoča izvedbo te seje (zaradi obsojenčeve težje dosegljivosti) in posledično na podlagi 2. točke prvega odstavka 304.a člena ZKP upravičuje izvedbo tega procesnega dejanja preko videokonferenčne povezave ter s tem odstop od pravice do neposredne navzočnosti obsojenca pri tem procesnem dejanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088925
KZ člen 29, 123.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - pasivno personalitetno načelo - sojenje v odsotnosti
Vložnikova razlaga dopolnilnega pogoja za uporabo Kazenskega zakonika po prvem odstavku 123. člena KZ ne ustreza njegovemu pravemu pomenu. Res je, da v zakonskem opisu navedeni glagol zalotiti napeljuje k odkritju, prijetju ipd. storilca pri kaznivem dejanju, vendar je takšna razlaga po pravilni presoji nižjih sodišč preozka. Že sodišče prve stopnje je po opravljeni analizi veljavne zakonske ureditve v času storjenega kaznivega dejanja, v 3. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe utemeljeno opozorilo na smisel navedenega pogoja, ki je v preprečitvi sojenja v storilčevi odsotnosti, pa je zato po umestni ugotovitvi sodišča druge stopnje v 7. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe dejansko vseeno, na kakšen način se je storilec fizično znašel na ozemlju Republike Slovenije.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č. ZST-1 člen 12, 12/1, 14a, 14a/1, 34.
razveljavitev plačilnega naloga - postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - oddaljenost sodišča - ugoditev predlogu
Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki, na območju katerega je nasprotni udeleženec nastanjen v navedenem domu. Razdalja med Okrajnim sodiščem v Domžalah in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca (Žiri) namreč znaša 58 km, med Okrajnim sodiščem v Škofji Loki in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca pa le 28 km. Poleg tega se v skladu z določbo petega odstavka 15. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvideva tudi krajevno pristojno sodišče njegovega začasnega prebivališča.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljen pritožbeni razlog - neutemeljena pritožba - kasatorično pooblastilo - procesna kršitev
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog, ko pritožbenemu sodišču očita obstoj procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču namreč ne očita, da bi ne obrazložilo, zakaj je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo, namesto, da bi jo spremenilo, marveč meni, da pritožbi tožeče stranke v tem delu sploh ne bi smelo ugoditi, ampak bi moralo odločitev sodišča prve stopnje v tem delu potrditi. To ni dovoljen pritožbeni razlog po 357.a členu ZPP. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (četrti odstavek 357a. člena ZPP).
izvršba - laični predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže. Dolžnica je predlog za dopustitev revizije vložila sama, ob tem pa ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - restriktivna razlaga - relevantne okoliščine - zavrnitev predloga
Strankin otežen prihod na sodišče zaradi zatrjevanih obveznosti, ki niso povezane s sodnim postopkom, ni mogoče subsumirati pod zakonski stan iz 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089016
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 358, 358/1, 358/1-1, 378.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - razvoj sodne prakse - pravica do pritožbe - kasatorično pooblastilo - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - sprememba sodbe brez obravnave pred sodiščem druge stopnje - posplošenost navedb stranke - nesubstancirani revizijski očitki - konkretiziranost revizijskih navedb - zavrnitev revizije
Drugostopenjsko sodišče je, v celoti izhajajoč iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, izpeljalo drugačen materialnopravni zaključek, pri čemer se je oprlo na starejšo sodno prakso glede ničnosti potrošniških kreditnih pogodb v CHF. Pogojev za uporabo razveljavitvenega pooblastila v konkretnih okoliščinah primera torej ni bilo.
ZVPNPP člen 5, 5/1, 4, 4/2,15, 15-1. ZVPot-1 člen 47, 47/1, 49, 49/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 5, 5/1, 6, 6/2.
nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - opis dejanja - odstop od sodne prakse
Prekršek zaradi uporabe zavajajoče poslovne prakse z zavajajočim ravnanjem po 1. alineji 15. člena ZVPNPP mora vsebovati konkretizacijo znakov iz določbe prvega odstavka 5. člena ZVPNPP (sedaj 49. člena ZVPot-1), medtem ko kumulativna opredelitev pogojev iz generalne klavzule po drugem odstavku 4. člena ZVPNPP (sedaj 47. člena ZVPot-1) v opisu dejanja ni potrebna.
predlog za delegacijo pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - poznanstvo med zakoncem stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča - zakonska zveza med sodnikom pritožbenega sodišča in stranko v postopku - sodnik kot zakonec stranke v postopku - prepoved zlorabe pravic v postopku - zavrnitev predloga
Predlog za delegacijo pristojnosti se sicer lahko vloži v kasnejših fazah postopka, a je treba pri odločanju o predlogu upoštevati obseg že opravljenih procesnih dejanj in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje. V obravnavanem primeru postopek teče že od leta 2022, opravljen je bil narok in vložene vloge, izdan je bil procesni sklep. Še bolj pomembno je, da so se vsi udeleženci z okoliščinami, povezanimi z višjo sodnico A. A., že pred časom seznanili in so izrecno izjavili, da nimajo nobenih zadržkov, da bi sojenje potekalo pred razpravljajočo sodnico na Okrajnem sodišču v B. Tega razloga zato ne morejo več uveljavljati in je predlog za delegacijo pristojnosti neutemeljen. Sodišče je namreč dolžno preprečiti vsako zavlačevanje postopka in zlorabo pravic (prvi odstavek 11. člena ZPP).
postulacijska sposobnost - predlog za dopustitev revizije - vpis zaznambe izvršbe - vknjižba hipoteke - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pooblaščenec s PDI, zaposlen pri tožeči stranki - zavrženje predloga za dopustitev revizije
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00089017
SPZ člen 10, 92, 92/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
dopuščena revizija - vrnitveni zahtevek - poizvedovalna dolžnost - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - raziskovalna dolžnost kupca - dobroverni kupec - zmota o številki nepremičnine - izguba lastninske pravice zaradi nevpisa v zemljiško knjigo - nevknjižena lastninska pravica
Pri presoji, ali ima prednost na podlagi ZLNDL pridobljena lastninska pravica toženke, ki ni bila nikoli vknjižena v zemljiško knjigo, ali kasneje vpisana lastninska pravica tožnice, ki jo je ta pridobila z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi prodajane pogodbe, je potrebna celovita presoja vseh zatrjevanih v naravi (in zemljiški knjigi) vidnih okoliščin, ki šele omogočajo sklepanje o tem, kakšna, če sploh, je bila raziskovalna dolžnost tožnice ob ustrezni skrbnosti in nazadnje, ali ji je zadostila.