določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija - nujna delegacija - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost - nezadovoljstvo z delom sodišča - selitev - poznanstvo med sodniki - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - nekonkretizirane navedbe - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti zaradi naknadne spremembe prebivališča tožnice bi nasprotoval smislu določanja splošne krajevne pristojnosti po prebivališču toženca, pravzaprav pa niti ne bi prispeval k ekonomičnosti - povzročil bi le, da bi se na obravnave (namesto tožnice) moral voziti toženec. Navedbe o tem, s kom in kako naj bi bil toženec povezan, so posplošene, domnevne toženčeve izjave pa ne odražajo delovanja sodnikov pristojnega sodišča. Tožnica v svojem predlogu predvsem izraža nezadovoljstvo z dosedanjim vodenjem postopkov.
URS člen 2, 29, 155. ZDavP-2J člen 71, 71/1. ZDavP-2 člen 95.
dopuščena revizija - skladnost z Ustavo RS - davčne obresti - ex lege nastanek davčnih obresti - povratna veljava predpisov - ustavnoskladna razlaga - obrestovanje - davčni inšpekcijski nadzor
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-85/21-11 z dne 24. 10. 2024 ocenilo, da 95. člen ZDavP‑2 tudi po spremembi z novelo ZDavP-2J ni v neskladju ne z 2. in ne 29. členom Ustave.
Tudi davčne obresti nastanejo tako kot samo davčno razmerje, po volji zakonodajalca, takoj, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji (ex lege), za vsak dan v obdobju obrestovanja in ne šele z izdajo akta, v katerem bi bile ugotovljene. S tega vidika je mogoče govoriti tudi o (do uveljavitve spremembe) zaključenem pravnem položaju davčnih zavezancev glede obrestne obveznosti iz 95. člena ZDavP-2, v katerega pa je, če se sprejme razlaga Upravnega sodišča, očitno povratno obremenjujoče poseženo, saj so za obdobje, ko novela še ni veljala (za obdobje pred 1. 1. 2017), dolžni na podlagi kasneje zaključenega davčnega inšpekcijskega postopka plačati obresti, ki jim sproti niso nastajale, saj je bila obrestna mera nižja.
Ob uporabi določbe prvega odstavka 71. člena ZDavP-2J je do ustavno skladnega rezultata z vidika 155. člena Ustave mogoče priti le tako, da se iz nje izloči materialnopravne določbe glede obrestovanja v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora kot posebnih upravnih postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti in zajemajo nadzor nad upoštevanjem zakonov v preteklih (zaključenih) davčnih obdobjih. Ker je zaradi teh posebnosti (nedopustno) povratno učinkovanje teh določb toliko bolj izraženo in za davčne zavezance obremenjujoče, bi zato vključitev teh postopkov v pravilo iz prvega odstavka 71. člena ZDavP-2J morala biti izrecno zakonsko določena.
predlog za dopustitev revizije - izključitev člana iz lovske družine - izpodbijanje odločbe disciplinske komisije lovske družine - lovska družina - članarina - članstvo v lovski družini - izključitev iz društva - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/2, 384, 367č, 384/1.
laičen predlog - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
V (ne)pravdnem postopku je revizija zoper sklep dovoljena le kadar gre za sklep sodišča druge stopnje s katerim se postopek konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088633
OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 4, 5. ZPotK člen 6, 7. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4.
predlog za dopustitev revizije - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - načelo lojalne razlage - metodološki napotek - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
davek na dobiček iz kapitala - pogodba o prenosu poslovnega deleža - razveljavitev pogodbe - premoženje davčnega zavezanca - odpadla pravna podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja - vračilo davka - analogna uporaba pravil - davek na promet nepremičnin - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− "Ali je sodišče v konkretnem primeru izvedlo pravilno materialno presojo kriterijev glede povečanja premoženja davčnega zavezanca ob razveljavitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža?
− Ali je sodišče v konkretnem primeru materialno pravilno presodilo, da po odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža ni bilo vzpostavljeno prvotno stanje v smislu enega izmed pogojev za vračilo plačanega davka od dobička iz kapitala na temelju analogne uporabe 16. člena ZDPN-2?"
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - velikost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - časovna oddaljenost dogodkov - nekonkretizirane navedbe - pooblaščenec stranke - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče v B., kjer poteka postopek, in Višje sodišče v B., kjer naj bi bil soustanovitelj toženke prej zaposlen, sta med večjimi sodišči v državi. Sodišči se nahajata v različnih stavbah in zaposlujeta veliko število ljudi, različnih poklicnih skupin, ki opravljajo delo na ločenih oddelkih. Iz imenika Odvetniške zbornice tudi izhaja, da A. A. odvetniško službo opravlja že več kot 10 let - vsaj tako dolgo na pritožbenem sodišču pristojnega sodišča ni zaposlen. Gre za dolgo časovno obdobje, v katerem je sodniško funkcijo nastopilo tudi nekaj novih sodnikov. Tesne, prijateljske povezave med A. A. in prav vsemi sodniki pristojnega sodišča tožnik niti ne zatrjuje.
ZPP člen 37, 38/1, 70, 73, 73/1, 73/5. URS člen 23.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - izločitev višjega sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - zavrnitev pritožbe
Pritrditi gre stališču v izpodbijanem sklepu, da okoliščina, da je višja sodnica v drugih pritožbenih postopkih že odločala o izvršilnih zadevah med istima strankama oziroma zoper istega dolžnika, sama zase ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga.
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višje sodnice je očitno nezadovoljstvo dolžnika z njenim postopanjem v prejšnjih izvršilnih postopkih oziroma negativen vtis, ki si ga je ustvaril zaradi zanj neugodnih predhodnih sodnih odločb, kar pa ne more biti razlog za izločitev.
Dejstvo, da pravosodni policisti obtoženca iz ZPMZKZ Celje trikrat niso osebno privedli na narok pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, še ne utemeljuje izjemnosti okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba odstopiti od splošnih zakonskih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Pristojno sodišče ima po veljavnih določbah ZKP na voljo različne mehanizme za zagotavljanje nemotenega sojenja, med katerimi sta za obravnavani primer relevantna predvsem privedba obdolženca in izvedba videokonference.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča - sodnica kot tožnica - sodnica prvostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Med strankama poteka pravdni postopek, v katerem so odnosi izrazito polarizirani. Tožnica je dolgoletna sodnica organizacijske enote pristojnega sodišča. Ker opravlja vodstveno funkcijo, je med bolj izpostavljenimi sodniki tega okrožja. Verjetno je, da je v dolgoletni karieri spletla vezi s sodniki pristojnega sodišča, dodatno zato ker se sodišči nahajata na istem naslovu.
ZDavP-2 člen 111, 111/2. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2.
zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev revizijskega postopka - začasni sklep za zavarovanje - zavarovanje davčne obveznosti - učinkovito sodno varstvo - načelo sorazmernosti
Iz drugega odstavka 111. člena ZDavP‑2 sedaj izhaja, da se v primeru pričakovane davčne obveznosti nad določeno višino ta obveznost zavaruje avtomatično - torej tudi, če je to zavarovanje nepotrebno in zato nesorazmerno posega v položaj zavezanca za davek. To pa je očitno v nasprotju z zahtevami 1. člena Prvega protokola. Še več, s tem se zavezancu za davek tudi odvzema možnost učinkovitega sodnega varstva, saj sodišče ob preizkusu izrečenega ukrepa nima pravne podlage za presojo, ali je ukrep sorazmeren in ali kot tak utemeljuje poseg v premoženje davčnega zavezanca.
Vrhovno sodišče je zato prekinilo revizijski postopek in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 111. člena ZDavP-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VS00088634
ZS člen 113a, 113a/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/1-b, 267/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - nadomestilo za uporabo - kondikcijski zahtevek - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vlaganja v posebno premoženje zakonca - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - nezakonito prehajanje mej - policijski postopek - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - izpodbojna domneva
Za presojo sistemskih pomanjkljivosti v smislu člena 3(2)(2) Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
Skupni evropski azilni sistem in Uredba Dublin III temeljita na načelu medsebojnega zaupanja, ki od vsake od držav članic zahteva, naj razen v izrednih okoliščinah šteje, da vse druge države članice spoštujejo pravo EU in zlasti temeljne pravice, priznane s tem pravom. Vzpostavlja torej domnevo, da je obravnavanje prosilcev za azil v vsaki državi članici v skladu z zahtevami Listine EU, Ženevske konvencije1 in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic oziroma z vidika Uredbe Dublin III, da se prosilec po predaji ne bo znašel v položaju, v katerem bi bile kršene njegove človekove pravice.
Ta domneva pa je izpodbojna, zato je pristojni organ dolžan presoditi morebiten obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v drugi državi članici.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088217
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 5, 5/4, 15, 15/3c, 3, 3/2, 3/2-2. ZMZ-1 člen 6.
mednarodna zaščita - pritožbeni razlog - uporaba jezika, ki ga prosilec razume - odprava kršitev - narok za glavno obravnavo - postavitev sodnega tolmača
Pritožbeni razlog o uporabi jezika v postopku je neutemeljen že zato, ker je Upravno sodišče, tudi če bi bila zatrjevana procesna kršitev podana, to v svojem postopku odpravilo s tem, ko je pritožniku na naroku za glavno obravnavo, ob pomoči tolmača za kirundski jezik, omogočilo, da pove, kaj je na osebnem razgovoru še želel navesti, pa ni, ker mu je bil tam zagotovljen zgolj tolmač za angleški jezik.
Pravilnost odločitev švicarskih organov glede zavrnitve pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito pa ni in ne more biti predmet presoje v tem postopku. Prav tako ne nevarnost kršitve načela nevračanja, ki bi lahko nastala za prosilca za mednarodno zaščito po njegovi predaji, če sodišče ne ugotovi, da ima država članica, na katero je zahteva naslovljena, sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088574
ZUS-1 člen 76.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi članici - ponavljanje tožbenih navedb - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
Pritožnik se s presojo sodišča prve stopnje ne strinja, vendar za to ne navaja nobenih vsebinskih argumentov. Na ta način v pritožbenem postopku, katerega namen ni ponovno odločanje o tožbi, ne more izpodbiti opravljene presoje, da na Finskem ni sistemskih pomanjkljivosti v azilnem sistemu in pogojih za namestitev prosilcev za azil, ki bi za prosilca lahko pomenile nevarnost nečloveškega in poniževalnega ravnanja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088228
ZPP člen 257, 258, 258/2, 262, 262/1. URS člen 22. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - narok za glavno obravnavo - vabilo - neudeležba na naroku - opustitev izvedbe dokaza - kršitev načela zaslišanja stranke - kršitev pravice do kontradiktornosti
Drugi odstavek 258. člena ZPP določa, da sodišče zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Na podlagi te določbe je razvidno, da se vselej zaslišita obe stranki, ena pa le ob zakonsko izpolnjenih zahtevah, med drugim, če se druga (nasprotna) stranka brez upravičenih razlogov ne odzove sodnemu vabilu na svoje zaslišanje. V tem primeru sodišče zoper pasivno stranko ne more uporabiti nobenih prisilnih ukrepov (prvi odstavek 262. člena ZPP), kar pomeni, da je neizvedba zaslišanja rezultat strankine odločitve, da se vabilu ne odzove. Da bi za postopke mednarodne zaščite veljalo drugače, ne izhaja ne iz ZMZ-1, ne iz Uredbe Dublin III.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 4. ZMZ-1 člen 5.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - Dublinska uredba - pravica do obveščenosti
Pravica prosilca do obveščenosti iz člena 4 Uredbe Dublin III in 5. člena Zakona o mednarodni zaščiti ne obsega dolžnosti pristojnega organa, da ga pred izdajo odločitve o predaji informira o tem, ali namerava na podlagi podanih navedb šteti, da obstaja utemeljena domneva, da v odgovorni državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v smislu člena 3(2)(2) Uredbe Dublin III, niti, da ga, če oceni, da takšna domneva ne obstaja, pozove, naj navede še kaj več.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088221
ZMZ-1 člen 21, 24, 28, 52, 52-1, 52-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - resna škoda - tretja oseba - subjekt preganjanja ali resne škode - družinski član prosilca - utemeljenost strahu pred preganjanjem - okoliščine in dejstva o zadevi - prosilec
Zatrjevane okoliščine niso razlog za priznanje mednarodne zaščite, saj mora resno škodo iz 28. člena ZMZ-1 povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode iz 24. člena ZMZ-1, sorodniki tožnika pa v to kategorijo ne spadajo.
Poleg tega je že Upravno sodišče s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča pravilno pojasnilo, da je okvir prošnje za mednarodno zaščito v rokah prosilca. To pomeni, da je ocena upravnega organa oziroma sodišča omejena in odvisna od dejstev in okoliščin, ki jih tekom postopka prosilec navede v utemeljitev svojega strahu pred preganjanjem (21. člen ZMZ).