spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - nastanek spora - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Okrožno sodišče v Kopru, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je poslalo dopis Vrhovnemu sodišču s predlogom za določitev Okrajnega sodišča v Piranu. To sodišče pa svoji pristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi (še) ni nasprotovalo. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev v višini 2.800,21 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti. Osmi odstavek 458. člena ZPP izrecno določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije.
ZDSS-1 člen 1, 5, 5/1, 5/1-č. ZPP člen 32, 32/1. ZDR-1 člen 8, 200, 200/5.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - izbira direktorja - neizbran kandidat - kršitev prepovedi diskriminacije
Ker tožnik v postopku izbire direktorja gospodarske družbe (toženke) v odnosu do nje nima položaja kandidata za prosto delovno mesto, pač pa (zgolj) položaj kandidata za direktorja, ni mogoč zaključek, da takšen spor izvira iz postopka zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za katerega je na podlagi točke č) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
Ker toženka v obravnavanem sporu v razmerju do tožnika ni v položaju delodajalca, ne pride v poštev niti določba petega odstavka 200. člena ZDR-1. Enako velja za določbo 8. člena ZDR-1, ki opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca napram kandidatu oziroma delavcu v primeru diskriminacije ali trpinčenja. Ker torej ne gre za spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za rešitev tega spora ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je stečajna dolžnica, ki je skupaj s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja vložila tudi predlog za odpust obveznosti, zaposlena na pristojnem sodišču, v okoliščinah konkretne zadeve lahko vpliva na videz nepristranskosti pristojnega sodišča in je tako podan utemeljen razlog za prenos pristojnosti.
dopuščena revizija - škoda, storjena s kaznivim dejanjem - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v pravdi - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - kapitalizirane zakonske zamudne obresti - zastaranje terjatve iz naslova obresti - ugoditev reviziji
Kadar je škoda storjena s kaznivim dejanjem, je zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve odvisen od zastaralnega roka, določenega za pregon kaznivega dejanja, razen v primeru, ko je ta krajši od roka, v katerem zastara odškodninska terjatev. V tem primeru je kazenskopravni zastaralni rok daljši od obligacijskega, zato je treba za presojo zastaranja predmetne terjatve uporabiti določbe 353. člena OZ.
Predmetni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti je po naravi stvari neposredno zvezan s kaznivim dejanjem oziroma s škodo, ki je nastala s kaznivim dejanjem. Zastaralni rok za zamudne obresti je tri leta (347. člen OZ). Ker pa je do škode, nastanka zamude in začetka teka zakonskih zamudnih obresti prišlo v posledici storitve kaznivega dejanja, tudi za zakonske zamudne obresti velja daljši zastaralni rok iz 353. člena OZ, ki je v konkretnem primeru 10 let od storitve kaznivega dejanja. Odškodninski zahtevek po 353. členu OZ zaobjema tudi (kapitalizirane) zamudne obresti od premoženjske škode, ki je nastala s kaznivim dejanjem. V tej reviziji sporna terjatev iz naslova kapitaliziranih zamudnih obresti od v kazenskem postopku prisojenega zneska premoženjskopravnega zahtevka glede na navedeno ni zastarala.
Iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v takšni procesni situaciji, kot jo ureja navedeni člen in je podana tudi v predmetni zadevi, odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom prekliče. Zakon torej sodišču ne dopušča diskrecije in možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je sodišče to dolžno storiti.
poslovna goljufija - opis dejanja - zakonski znaki - preslepitev
Posameznih okoliščin iz opisa dejanja ni mogoče presojati izolirano, torej, ali vsaka zase konkretizira preslepitev, temveč vselej celovito. Vse okoliščine skupaj, kot izhajajo iz obravnavanega opisa, po presoji Vrhovnega sodišča ustrezno konkretizirajo obdolženčevo preslepitev in njegov krivdni odnos. Najprej s trditvijo, da je storilec že od vsega začetka vedel, da obveznosti ne bo izpolnil, ki pa je nadalje opisana s konkretnimi ravnanji, ki kažejo na storilčev način razpolaganja s sredstvi družbe (ko, čeprav je družba imela denarna sredstva, za plačilo oškodovancu nikoli, niti delno, ni poskrbel, je pa sredstva na različne načine porabljal za druge namene, tudi za dajanje posojil povezani družbi in dvigovanje gotovine) in iz katerih je mogoče sklepati, da je bila obdolženčeva zaveza o izpolnitvi obveznosti lažna.
Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah presodilo, da je opis dejanja treba brati kot celoto z vsemi njenimi sestavnimi deli, vključno s sicer neobveznim abstraktnim delom. Zatrjevanje zgolj civilnopravno relevantne neizpolnitve obveznosti je v obravnavani zadevi preseženo z zatrjevanjem, da (i) naj bi obdolženec že ob sklenitvi posla vedel, da obveznosti ne bo izpolnil, kar pomeni, da naj bi že ob sklenitvi pogodbe ravnal z miselnim pridržkom (mentalno rezervacijo), ki naj bi jo prikril nasprotni stranki; (ii) da naj bi prikril nezmožnost plačila zaradi slabega finančnega stanja družbe in (iii) da naj računa po njegovi izdaji skladno s prvotnim namenom niti delno ne bi plačal, prav tako pa ni poskrbel za njegovo plačilo z asignacijo.
KZ člen 261, 261/3, 267, 267/1, 267/3. ZKP člen 15, 299, 344, 426, 426/2. URS člen 22.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nadaljevano kaznivo dejanje - zloraba pravice - državni tožilec - sprememba obtožnice - nedopustna razpolaganja - absolutno zastaranje kazenskega pregona - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotja med razlogi - ugotovitvena sodba
Sodišče ima tekom postopka na voljo instrumente, s katerimi spremembo obtožnice sprejme ali zavrne, kajti če prepozna, da državni tožilec zlorablja pravice, takšno spremembo sme (celo mora) zavrniti in ji odreči vse procesne učinke. To mu na zakonski ravni zapoveduje 15. člen ZKP, hkrati pa to izhaja iz ustavne pravice do poštenega postopka po 22. členu Ustave. Predmeta obtožbe v tem primeru torej ne sme obravnavati po takšni nezakonito spremenjeni obtožnici, temveč po prvotni. V tem primeru mora v okviru procesnega vodstva presoditi, ali sprememba obtožnice pomeni zlorabo pravic, in v kolikor je odgovor na to vprašanje pritrdilen, takšne spremembe obtožnice ne sme dopustiti oziroma jo mora zavrniti, s sklepom procesnega vodstva na podlagi 299. člena ZKP (v zvezi s 15. členom ZKP in 22. členom Ustave) ter postopek nadaljevati po prvotni obtožnici. S tem tudi ne more priti do nedopustne situacije, ko bi znotraj istega kazenskega postopka glede istega historičnega dogodka razpolagali z dvema (veljavnima) obtožnicama hkrati, prav tako pa učinki dotedanjega dokaznega postopka, katerega potek je narekovala prvotna obtožnica, niso izničeni. Navedeno mora sodišče zaradi učinkovitega izvrševanja pravice do obrambe storiti čimprej in najkasneje (ne šele najprej) ob izdaji sodbe, pri čemer mora ves čas paziti na spoštovanje ustavno zajamčenih pravic udeležencev v postopku. Ključnega pomena je namreč, da so vsi udeleženci ves čas postopka - zlasti od modifikacije dalje - seznanjeni s tem, katera obtožnica oziroma katera verzija obtožnice (bodisi prvotna bodisi spremenjena) predstavlja relevantno podlago za vodenje kazenskega postopka. Ko je slednje nedvomno znano že tekom postopka, je ustvarjanje položaja negotovosti strank tik do izdaje sodbe nedopustno.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00084657
ZBPP člen 40. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - odmera odvetniških stroškov - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stranka upravnega postopka - stranski udeleženec v upravnem postopku
Postopek odmere odvetniških stroškov v okviru instituta brezplačne pravne pomoči (BPP) je upravni postopek, ki se začne na zahtevo izvajalca BPP (z oddajo napotnice), zaradi česar je ta stranka postopka. Ni pa stranka upravičenec do BPP, saj postopek odmere ne teče na njegovo zahtevo niti zoper njega, poleg tega se ne odloča o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Upravičenec do BPP je lahko le stranski udeleženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085755
ZPP člen 351, 351/2, 339/2, 339/2-8, 399. URS člen 22, 25. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4(2). ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - sodba presenečenja
V zadevi je presojana pravilnost procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ki je ob upoštevanju novejše sodne prakse pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njeno korist.
V času izdaje prvostopenjske sodbe je bila ustaljena sodna praksa sodišč, tudi Vrhovnega, drugačna. Revidentka se v odgovoru na pritožbo do stališč, izoblikovanih v kasneje oblikovani sodni praksi, ni mogla izreči. Pritožbeno sodišče pa ji tega tudi ni omogočilo v pritožbenem postopku z uporabo ene od možnosti, ki jih ponuja drugi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku. Odločitev o pritožbi je vseeno utemeljilo s stališči novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je sledilo stališčem Sodišča EU o razlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj. Pri tem je vprašanje, ali je bila ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost banke, ključnega pomena za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085747
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 351, 351/2, 399. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
V zadevi je presojana pravilnost procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ki je ob upoštevanju novejše sodne prakse pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njeno korist.
V času izdaje prvostopenjske sodbe je bila ustaljena sodna praksa sodišč, tudi Vrhovnega, drugačna. Revidentka se v odgovoru na pritožbo do stališč, izoblikovanih v kasneje oblikovani sodni praksi, ni mogla izreči. Pritožbeno sodišče pa ji tega tudi ni omogočilo v pritožbenem postopku z uporabo ene od možnosti, ki jih ponuja drugi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku. Odločitev o pritožbi je vseeno utemeljilo s stališči novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je sledilo stališčem Sodišča EU o razlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj. Pri tem je vprašanje, ali je bila ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost banke, ključnega pomena za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - položaj stranskega udeleženca
Pritožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči (BPP) ni stranka postopka odmere odvetniških stroškov za BPP. To je lahko le izvajalec BPP, v obravnavanem primeru odvetniška družba, ki je bila imenovana za izvajanje storitve BPP.
Pritožniku v postopku odmere stroškov ne pripada položaj stranke postopka, ampak bi mu pripadal le položaj stranskega udeleženca, kar pomeni, da bi se udeleževal "tujega" postopka, ki ni bil uveden na njegovo zahtevo ali zoper njega in njegova varovana pravica ni identična pravici ali obveznosti, ki je predmet zadevnega upravnega postopka.
ZPP člen 11, 67. ZDZdr člen 46, 47, 48. ZNP-1 člen 42.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - razlogi ekonomičnosti - prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga
Vendar pa okoliščina bivanja v zavodu na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, ko je premoščanje razdalje iz dejanskega bivališča za naslovno sodišče nesorazmerno obremenjujoče. V nasprotnem primeru pa Vrhovno sodišče predlog zavrne.2 V obeh navedenih zadevah je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo in posebej poudarilo, da mora iti za kvalitativno prostorsko razdaljo, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani v tem postopku že opravilo določena procesna dejanja (predlagalo je vpis zaznambe dejstva postavitve predlagatelja pod skrbništvo v zemljiški knjigi, od CSD Ljubljana je zahtevalo in tudi že pridobilo mnenje glede predlagane osebe skrbnika oziroma mnenje, katera oseba bi bila primerna za stalnega skrbnika, pridobilo pa je tudi podatke s strani DU Postojna, Zemljiške knjige, Klirinško depotne družbe, z vpogledom v e-risk in poslovni register AJPES). Nadalje je razdalja od Okrajnega sodišča v Ljubljani do Postojne, kjer nasprotni udeleženec sedaj prebiva, relativno kratka tako glede oddaljenosti kot tudi trajanja vožnje s prevoznim sredstvom.
Ker torej ni smotrno, da bi postopek ob takih okoliščinah in v tej fazi prevzelo drugo sodišče, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00084829
ZD člen 142. OZ člen 131.
posredni oškodovanci - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo odločitev iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022?
izločitev višjega sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pravica do pritožbe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sojenja - izločitveni razlog
Okoliščina, da predsednik višjega sodišča o predlogu za izločitev višjih sodnikov ni odločil v skladu s pritožnikovimi (procesnimi in vsebinskimi) pričakovanji, sama po sebi ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz njegove nepristranskosti objektivno, še manj subjektivno utemeljen.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog je vsebinsko prazen in se v pretežni meri osredotoča na predstavitev dejanskega stanja in izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Izostane pojasnilo, zakaj tožnica meni, da je sodišče druge stopnje zastavljeno vprašanje rešilo napačno in se z razlogi, ki jih je slednje navedlo, ne sooči. Pravna pravila, ki naj bi jih sodišče prekršilo, so le navržena oz. posredno razvidna iz nekonkretiziranih očitkov. Ob tem se tožnica osredotoča le na lastno zadevo in ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.