določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja pa se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Kopru, na čigar območju je nasprotna udeleženka nastanjena.
ZZK-1 člen 150, 150/1. URS člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
vknjižba lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - dejanski lastnik - pasivna legitimacija - res iudicata - pravica uporabe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrženje predloga
Predlogu za delegacijo pristojnosti, ki ga nasprotni udeleženec vlaga le dobre tri mesece po zavrnitvi prejšnjega predloga, prilaga različne dokumente, ki naj bi utemeljevali zatrjevane kršitve, predvsem zlobnost in maščevalnost razpravljajoče sodnice. V novem predlogu nasprotni udeleženec ne navaja nobenih vsebinsko bistveno drugačnih oziroma novih okoliščin, temveč gre le za kopičenje pavšalnih vlog, ki jih preveva odklonilen odnos do sodstva kot celote. Obravnavani predlog za delegacijo pristojnosti je v pravno bistvenih prvinah zato enak pred kratkim vloženemu in gre za pravno identično vlogo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - sprememba naslova - zavrnitev predloga
Nezaupanje v sodišče ter v zvezi s tem sprožen postopek za izločitev vseh sodnikov, ne utemeljuje prenosa pristojnosti.
Prenosa pristojnosti ne utemeljuje niti naknadna sprememba naslova stranke.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristanskost sodišča - ugoditev predlogu
Splošno znano je, da se sodniki (istega oddelka) med seboj poznajo, družijo, videvajo in sodelujejo. Že okoliščina, da je na oddelku sodišča, ki naj bi odločalo v pritožbenem postopku, kot sodnica zaposlena žena udeleženca postopka, bi razumnemu zunanjemu opazovalcu zmogla vzbuditi resen dvom v nepristranskost sojenja tega sodišča. Toliko bolj to velja, ko gre za vodjo oddelka, tj. osebo, ki bdi nad zaposlenimi, skrbi za njihovo delo in jih med seboj povezuje.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani revizijski predlog v pretežnem delu obsega zgolj opis dogajanja. Utemeljitev predloga, ki bi morala predstavljati jedro, je nesorazmerno kratka in vsebinsko prazna. Tožnica zgolj parafrazira predlagana revizijska vprašanja in ob tem splošno navaja, da so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse ter enotno uporabo prava. Odločitvi drugostopenjskega sodišča pavšalno nasprotuje. Z razlogi se tožnica ne sooči, prav tako ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.
predlog za predhodno odločanje SEU - nedovoljen revizijski razlog - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče presodilo, da je bil sporazum veljavno sklenjen in da do odločitve toženke o izdaji dovoljenja ni prenehal veljati. To pomeni, da vprašanje predlagateljice, iz katerega izhaja predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije, temelji na drugačnem dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo Upravno sodišče. Povedano drugače: predlagateljica s tem vprašanjem, kot je zastavljeno, v bistvu izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Po drugem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato predlagano vprašanje ni upoštevno za rešitev spora.
Konkretne okoliščine primera ne utemeljujejo sklepa o neskrbnem ravnanju vzgojiteljice. Otrok se je umiril, ko ga je toženka posedla v desni kot med steno previjalne mize - daleč stran od prostega roba (torej robnih dveh stranic previjalnega pulta). V roke mu je dala kremo in zapela pesmico. Z desno roko ga je držala za nogico, ko je z drugo roko segla po čisto pleničko. Ob tem je bila ravno sklonjena v levo. Tedaj se je močno odrinil in padel s previjalne mize mimo toženkine desne roke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - večje sodišče - stranka zaposlena na sodišču - zavrnitev predloga
Pristojno sodišče v predlogu ni navedlo konkretnih okoliščin, ki bi kazale na prijateljstvo predlagateljice postopka z razpravljajočo sodnico ali drugimi sodniki pristojnega sodišča. Po javno dostopnih podatkih imata sodišči v Kopru skupaj približno 150 zaposlenih in nekaj manj kot 40 sodnikov. Ob takšnem številu predlagateljica težko ohranja več kot bežno (splošno) poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00084872
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22, 23, 155. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - delo v splošno korist - izvršljivost sodbe - rok za opravo dela v splošno korist - nepodaljšljiv rok
V osmem odstavku 86. člena KZ-1 je jasno določeno obdobje, v katerem mora obsojenec opraviti delo v splošno korist. Določen je rok v katerem mora delo v splošno korist opraviti, kot tudi trenutek, od katerega se kazen zapora pretvori v ure dela v splošno korist. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da mora obsojenec delo v splošno korist opraviti v roku treh let od izvršljivosti sodbe. Izvršljivost sodbe pa je tisti trenutek, na katerega zakon veže obdobje, v katerem mora obsojenec opraviti delo v splošno korist. Tega roka sodišče ne more in ne sme določiti drugače, četudi bi na obsojenčevi strani obstajale okoliščine, ki mu opravo oz. pričetek dela v splošno korist otežujejo ali onemogočajo in četudi te okoliščine nastopijo po izreku (in pred pravnomočnostjo) sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00084517
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 12. ZS člen 15, 16. Sodni red (2016) člen 156, 165, 166. URS člen 23.
druga odločba - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora - pravica do zakonitega sodnika - letni razpored dela sodnikov - Sodni red - nujna procesna opravila - exceptio illegalis
Odločanje o alternativnem načinu izvršitve kazni zapora ne predstavlja zgolj administrativno procesnega oziroma tehničnega opravila, temveč gre za vsebinsko odločanje, ki vpliva na način uresničevanja številnih obsojenčevih ustavnih in konvencijskih pravic. Namen določbe prvega odstavka 129.a člena ZKP, po katerem o takšnem predlogu odloča predsednik senata oziroma sodnik posameznik, ki je izdal sodbo na prvi stopnji, je jasen: sodnik, ki odloča o alternativnem načinu prestajanja kazni je z obsojencem oziroma njegovimi osebnimi okoliščinami seznanjen že iz postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker gre za vsebinsko odločanje, ki, kot že rečeno, močno vpliva na obdolženčev položaj, mora biti zagotovljeno, da v primeru, ko sodnik, ki je izdal sodbo na prvi stopnji, o predlogu za izvršitev kazni zapora ne bo mogel odločati, o tem predlogu odloča zakoniti sodnik v skladu s pravili ZS in Sodnega reda.
V obravnavanem primeru, ko se je sodnica, ki je izdala sodbo, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega, upokojila, zadeva ne bi smela biti predodeljena v odločanje vodji oddelka na podlagi letnega razporeda dela sodnikov oziroma na podlagi 165. in 166. člena Sodnega reda, temveč na podlagi splošnih določb 16. v zvezi s 15. členom ZS, oziroma v skladu z abecednim redom začetnic priimkov sodnikov, ki je podrobno določen v določbi 156. člena Sodnega reda.
Kazenskopravna dobrina, ki je varovana z inkriminacijo po četrtem odstavku 299. člena KZ-1, je tudi občutek osebne varnosti posameznika, prepovedana posledica pa je njegov občutek ogroženosti. Pojem "osebne varnosti" je širši od zgolj varstva pred napadom na življenje in telo in zajema varstvo pred vsemi oblikami nasilja, vključno z verbalnim nasiljem v obliki resnih groženj.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki se nanašajo na okoliščine, v katerih se bo prosilec znašel po predaji, zaradi česar je za presojo obstoja sistemskih pomanjkljivosti kot ovir za predajo bistvenega pomena, kakšno je ravnanje hrvaških oblasti s prosilci po tem, ko so imeli status prosilca za mednarodno zaščito.
Ker razlogi sodbe institucionalno sledijo njenemu izreku, ki pri obsodilni sodbi po 1. točki prvega odstavka 359. člena ZKP, vsebuje opis (navedbo) dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja in tistih, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona, je jasno, da se bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP praviloma nanaša na prvostopenjsko in ne na drugostopenjsko sodbo. Sodišče prve stopnje je namreč tisto, ki s sodbo odloča o dokazovanih dejstvih in okoliščinah kot so opisana v obtožbi po 2. točki prvega odstavka 263. člena oziroma po prvem odstavku 434. člena ZKP, medtem ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi, glede katere se je po prvem odstavku 395. člena ZKP dolžno izjaviti tako, da v obrazložitvi sodbe presodi njene navedbe.
Po drugem odstavku 329. člena ZKP dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo. Dokazovanje poteka po tretjem odstavku 329. člena ZKP po predlogih strank in zagovornika ter po uradni dolžnosti sodišča, v obeh primerih pa po domnevani predhodni oceni o potrebnosti dokazovanja z vidika popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZV-1 člen 199b, 199b/5, 199b/6, 199b/6-3, 199e, 199e/1, 199e/2, 199e/5. ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/6. URS člen 155.
dopuščena revizija - zahteva za presojo ustavnosti - posebna raba vode - vodna pravica - prepoved poseganja v pridobljene pravice - legitimno pričakovanje - zastaranje
Ustavna prepoved povratnega posega v pridobljene pravice ne ščiti pravice do posebne rabe vode brez plačila. Uporabnik nima pravice do rabe vode preko splošne rabe brez plačila, vendar pa je z ustavno prepovedjo iz drugega odstavka 155. člena URS varovan posameznikov pravni položaj, da mu država ne bo za nazaj določila obveznosti plačila javne dajatve, ki je pred njeno uveljavitvijo ni bil dolžan plačati in je ni mogel pričakovati. Obveznost plačila za posebno rabo vode je bila za zavezance predvidljiva in tudi pomanjkljiva zakonska ureditev ni mogla za uporabnike ustvariti legitimnega pričakovanja, da lahko vodo rabijo brez plačila. Vendar pa pristojnost države, da odmeri plačilo za posebno rabo vode, ni časovno neomejena. Načelo pravne varnosti in načelo zaupanja posameznika v pravo (2. člen URS) terjata, da se v določenem časovnem obdobju odpravi negotovost posameznika in država javno dajatev odmeri in izterja. ZV-1 vprašanja zastaranja pravice do odmere plačila za vodno pravico in nadomestila za rabo vode ne ureja. Ker je obveznost plačila za vodno pravico treba zavezancu odmeriti z odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov, je takšna obveznost sorodna davkom.
Ustavno sodišče je ureditev zastaranja pri odmeri nadomestil iz ZV-1 z uporabo zakonske analogije vezalo na ZDavP-2, zato pravica do odmere zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba plačilo teh dajatev napovedati, obračunati, odtegniti oziroma odmeriti. Ob ustrezni podzakonski ureditvi bi bilo treba plačilo za rabo vode oziroma za vodno pravico napovedati oziroma odmeriti v letu, ki sledi letu, za katerega se plačilo te dajatve odmerja. Zastaranje v davčnem pravu tudi ne obsega le relativnega zastaralnega roka za pravico do odmere davka (prvi odstavek 125. člena ZDavP-2), temveč tudi njen absolutni zastaralni rok (šesti odstavek 126. člena ZDavP-2).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00084625
ZPP člen 367a.
pristojnost - disciplinska komisija - teža disciplinske kršitve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je ob upoštevanju avtonomije in samostojnosti odvetništva ter namena določb ZOdv in Statuta Odvetniške zbornice Slovenije pravilno stališče, da je pristojnost za obravnavo pred disciplinsko komisijo I. in II. stopnje oziroma disciplinskim sodiščem in Vrhovnim sodiščem določena le s težo disciplinske kršitve kot lažje ali hujše, kot je opredeljena v Statutu Odvetniške zbornice Slovenije?
odgovornost za prekršek - pravna oseba - kršitev cestnoprometnih predpisov - neposredni storilec
Storitev prekrška je pogoj za posameznikovo odgovornost in za odgovornost pravne osebe, ki pa prekrška drugače kot po posamezniku ne more storiti. To je skladno z veljavno in nekdanjo ureditvijo na področju cestninjenja, ne glede, da je za prekršek v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku, poleg pravne osebe in posameznika, odgovorna še odgovorna oseba pravne osebe.