OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO
VS00083627
OZ člen 87, 270. SPZ člen 128, 131, 137, 138, 142, 154, 154/1. ZZK-1 člen 92, 243, 243/1, 243/1-2, 243, 243/2, 243/2-1. ZPotK člen 2, 7a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. URS člen 33. ZPP člen 378.
dopuščena revizija - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - pridržek kondikcije - notarska hipoteka - pravica do zasebne lastnine - načelo akcesornosti - načelo specialnosti - načelo kavzalnosti - izbrisna tožba
Nična kreditna pogodba, iz katere izvira zavarovana terjatev, ima za posledico neveljavno ustanovitev hipoteke. Zaradi učinkovanja načela akcesornosti je namreč ničen tudi sporazum o zavarovanju terjatve. Zaradi načela kavzalnosti, torej povezanosti zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla), pa je nično pogodbi pripadajoče zemljiškoknjižno dovolilo prve tožnice za vpis zastavne pravice toženke na nepremičninah v njeni lasti. Hipoteka pa se zaradi načela specialnosti zavarovane terjatve ne more raztezati na toženkino terjatev iz naslova kondikcijske posledice ničnosti kreditne pogodbe. Zato je materialnopravno neveljavna in so podani razlogi za njen izbris.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00083391
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOKIPOSR člen 17. OZ člen 430.
prevzem dolga - zakonske zamudne obresti - zapadlost zamudnih obresti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja ali Republika Slovenija pri prevzemu dolga odgovornega družbenika po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema, torej do uveljavitve ZOKIPOSR.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom. Z drugimi besedami: najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec dejansko biva.
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZIZ člen 10, 10/1, 15, 71.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - odlog izvršbe na predlog dolžnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ni sklep iz prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršibi in zavarovanju (ZIZ), revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev.
postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - oseba brez PDI - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - odstop zadeve drugemu sodišču - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je bil vložen zoper pravnomočno odločitev o zavrženju ugovora dolžnika po izteku roka zoper sklep o izvršbi s predlogom za odlog izvršbe, takšen sklep pa ne sodi med navedene v prvem odstavku 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev le te.
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - vračunavanje izpolnitve - sodbe ni mogoče preizkusiti - izčrpana pravna sredstva - vračunavanje delne izpolnitve
Okoliščina, da tožena stranka ob (delnem) plačilu odškodnine in v postopku ni konkretizirala, katere oblike nepremoženjske škode ter v kakšni višini je poravnala, ne more povzročiti, da sodišče druge stopnje njene pritožbe ne bi vsebinsko obravnavalo.
prevzem dolga - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizija dovoljena zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Posledično revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena.
Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžničinega ugovora zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek zoper prejšnjo dolžnico ustavi in vstopi namesto nje v izvršilni postopek nova dolžnica, ni sklep iz prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, revizija ni dovoljena
postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - laični predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
URS člen 33, 69, 70a. ZV-1 člen 74/1, 74/2, 76, 76/1, 76/2, 76/3. ZUreP-2 člen 192.
vodni vir - pravica do pitne vode - zemljišča v vodovarstvenem območju - razlastitev - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - inšpekcijski nadzor - načelo sorazmernosti - objektivna nevarnost
Pri odločanju o razlastitvi na podlagi 76. člena Zakona o vodah (ZV-1) je treba izhajati iz dejanske učinkovitosti varstva vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in s tem varstva ustavne pravice iz 70. a člena Ustave Republike Slovenije (URS). Pri presoji, ali je treba zemljišča na vodovarstvenem območju razlastiti zaradi potrebe po (učinkovitejši) omejitvi njihove uporabe, je tako bistveno, da poseg v količino in kakovost vodnih virov (lahko) povzroči nedovoljeno opravljanje dejavnosti oziroma uporaba zemljišč s strani njihovih lastnikov oziroma uporabnikov in ne (ne)delovanje inšpekcijskega nadzora. Nujnost razlastitve zaradi nastalih kršitev omejitve uporabe zemljišč na vodovarstvenem območju (iz drugega odstavka 76. člena ZV-1) lahko izključi dejanska ugotovitev, da je mogoče na podlagi rezultatov učinkovitega inšpekcijskega nadzora utemeljeno pričakovati, da do nadaljnjih posegov v navedeni vodni vir ne bo več prihajalo.
Za ugotovitev nujnosti, primernosti in ožje sorazmernosti razlastitve zemljišča na vodovarstvenem območju tudi ni nujna ugotovitev, da je prav lastnik posameznega zemljišča tista oseba, ki ni spoštoval predpisanih omejitev oziroma, da je prav on povzročil onesnaženje navedenega vodnega vira (ali drugo obliko nezmožnosti njegove uporabe). Za varstvo pravice do pitne vode je bistveno, kaj je tisto, kar objektivno ogroža ali posega v količino in kakovost vodnih virov, ter kako navedeno odpraviti in ne kdo je za to subjektivno odgovoren.
URS člen 22. ZPP člen 243, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPŠOIRSP člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pavšalna odškodnina - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179, 179/1.
predlog za dopustitev revizije - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
nedoločen pravni pojem - nasprotje interesov - nedovoljen zasebni interes - premoženjska korist - poslovni stiki
"Poslovni stiki" iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 69/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene.
Še več: analiza relevantne zakonske določbe pokaže, da formalna opredelitev stikov kot osebnih, političnih ali poslovnih niti ni odločilna. Gre namreč za zelo široko in splošno naštevanje področij, ki se med seboj prekrivajo, tako da skupaj pokrivajo praktično vse vidike medosebnih odnosov, morebitna napačna formalna opredelitev stika (kot na primer osebnega namesto poslovnega) pa nima nobenih pravnih posledic. Kot pravilno opozarja revidentka, je v tem pogledu bistveno pomembneje, ali odnos med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo dosega takšno kakovost, da lahko pripelje do nastanka nasprotja interesov. To pa je, kot pri vsakem nedoločnem pravnem pojmu, odvisno od okoliščin primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00083395
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6, 7, 21. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - sprememba sodne prakse - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - razlaga ZVPot - valutna klavzula v CHF - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - evropsko pravo - hipotekarni bančni kredit - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je dopustno vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je opredeljevala relevantna zakonodaja v času sklenitve kreditne pogodbe naknadno razširjati s pomočjo pravnih standardov, ki jih sodišča šele naknadno napolnijo v vsakem primeru posebej?
ZŠpo-1 člen 34. ZArbit člen 9, 40, 40/2. URS člen 2, 42. ZPP člen 339, 339/1-8.
arbitražna odločba - javni red - legitimen cilj - pravica do svobode združevanja - zavrnitev pritožbe
Z izpodbijano arbitražno odločbo ni bilo poseženo v določbe ZŠpo-1, z ustavo zagotovljeno pravico do zbiranja in združevanja kot tudi ne v načelo pravne države in načelo zaupanja v pravo, ki izhajata iz 2. člena Ustave.
ZPP člen 337, 337/1, 337, 339/, 339/2-8, 351, 351/2, 379, 379/1. URS člen 22. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah priloga 16.
dopuščena revizija - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - razvoj sodne prakse - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - sprememba sodne prakse - uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje - možnost izjave - novacija - konverzija - sodba presenečenja - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Toženka je odgovor na pritožbo vložila dne 6. 1. 2021. Pritožbo je prejela 10. 12. 2020, kar pomeni, da se je rok za odgovor na pritožbo iztekel 11. 12. 2021. To je leto in pol pred objavo sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 8/2022. Zato revizijsko sodišče pritrjuje toženkinemu revizijskemu očitku, da se stranki nista mogli izjaviti glede nadgrajenih stališč Vrhovnega sodišča v sklepu II Ips 8/2022, predvsem o drugačnih (strožjih) pravnih posledicah, ki jih novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča pripisuje neopravljeni pojasnilni dolžnosti glede na značilnosti (mehanizma) obravnavanega kredita, v primerjavi s prejšnjo sodno prakso. Ravno tako jim v postopku nista mogli prilagoditi svojih dejanski navedb in v zvezi z njimi podati svojega pravnega razumevanja razlage spremenjene sodne prakse.
Vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo torej lahko vpliva na presojo vprašanja dobre vere ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, če je ponudnik potrošniku izpolnil kriterij preglednosti, ki pomeni predpogodbeno obveznost pojasnila mehanizma pogodbenega pogoja kreditne pogodbe z valutno klavzulo, v povezavi z mehanizmom pogodbene konverzije obveznosti po kreditni pogodbi v valuto, v kateri potrošnik prejema plačo tako, da lahko potrošnik razume ekonomske posledice s pogodbo prevzetih obveznosti. V nasprotnem primeru lahko toženkino zagotovilo o možnosti konverzije pri potrošniku celo utrdi prepričanje o tem, da sklenjeni kredit zanj ne pomeni večjih tveganj od kredita v domači valuti.