OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00084679
URS člen 26. OZ člen 131, 132, 168, 169.
dopuščena revizija - pravica stranke do izjave - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo
Pravdni stranki svojih navedb v pritožbenem postopku nista mogli uskladiti z novimi pravnimi stališči v sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 8/2022. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku ravnati v skladu z drugim odstavkom 351. člena ZPP in odgovoriti tudi na navedbe pravdnih strank glede vpliva možnosti predčasnega plačila in konverzije pogodbe na presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja.
postulacijska sposobnost - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179, 179/1.
predlog za dopustitev revizije - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - vračunavanje izpolnitve - sodbe ni mogoče preizkusiti - izčrpana pravna sredstva - vračunavanje delne izpolnitve
Okoliščina, da tožena stranka ob (delnem) plačilu odškodnine in v postopku ni konkretizirala, katere oblike nepremoženjske škode ter v kakšni višini je poravnala, ne more povzročiti, da sodišče druge stopnje njene pritožbe ne bi vsebinsko obravnavalo.
prevzem dolga - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizija dovoljena zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Posledično revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena.
Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžničinega ugovora zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek zoper prejšnjo dolžnico ustavi in vstopi namesto nje v izvršilni postopek nova dolžnica, ni sklep iz prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, revizija ni dovoljena
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je bil vložen zoper pravnomočno odločitev o zavrženju ugovora dolžnika po izteku roka zoper sklep o izvršbi s predlogom za odlog izvršbe, takšen sklep pa ne sodi med navedene v prvem odstavku 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev le te.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO
VS00083627
OZ člen 87, 270. SPZ člen 128, 131, 137, 138, 142, 154, 154/1. ZZK-1 člen 92, 243, 243/1, 243/1-2, 243, 243/2, 243/2-1. ZPotK člen 2, 7a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. URS člen 33. ZPP člen 378.
dopuščena revizija - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - pridržek kondikcije - notarska hipoteka - pravica do zasebne lastnine - načelo akcesornosti - načelo specialnosti - načelo kavzalnosti - izbrisna tožba
Nična kreditna pogodba, iz katere izvira zavarovana terjatev, ima za posledico neveljavno ustanovitev hipoteke. Zaradi učinkovanja načela akcesornosti je namreč ničen tudi sporazum o zavarovanju terjatve. Zaradi načela kavzalnosti, torej povezanosti zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla), pa je nično pogodbi pripadajoče zemljiškoknjižno dovolilo prve tožnice za vpis zastavne pravice toženke na nepremičninah v njeni lasti. Hipoteka pa se zaradi načela specialnosti zavarovane terjatve ne more raztezati na toženkino terjatev iz naslova kondikcijske posledice ničnosti kreditne pogodbe. Zato je materialnopravno neveljavna in so podani razlogi za njen izbris.
ZPP člen 8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 58. SPZ člen 43, 43/2. ZZZDR člen 51, 52, 53, 54, 55. SZ člen 117.
lastninska pravica na nepremičnini - vpis v zemljiški knjigi - ustni dogovor - realizacija pogodbe - dobra vera - lastniški posestnik - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - izostala obličnost - dobroverna lastniška posest - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - odstop zadeve drugemu sodišču - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.
URS člen 22. ZPP člen 243, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPŠOIRSP člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pavšalna odškodnina - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
nedoločen pravni pojem - nasprotje interesov - nedovoljen zasebni interes - premoženjska korist - poslovni stiki
"Poslovni stiki" iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 69/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene.
Še več: analiza relevantne zakonske določbe pokaže, da formalna opredelitev stikov kot osebnih, političnih ali poslovnih niti ni odločilna. Gre namreč za zelo široko in splošno naštevanje področij, ki se med seboj prekrivajo, tako da skupaj pokrivajo praktično vse vidike medosebnih odnosov, morebitna napačna formalna opredelitev stika (kot na primer osebnega namesto poslovnega) pa nima nobenih pravnih posledic. Kot pravilno opozarja revidentka, je v tem pogledu bistveno pomembneje, ali odnos med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo dosega takšno kakovost, da lahko pripelje do nastanka nasprotja interesov. To pa je, kot pri vsakem nedoločnem pravnem pojmu, odvisno od okoliščin primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00083460
ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - delna ugoditev predlogu - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS - operater s pomembno tržno močjo - operaterski spor
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je nacionalni regulatorni organ pristojen za uveljavljanje obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo v postopku reševanja medoperaterskegaspora?
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - tožnica uslužbenka pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v novejšem sklepu I R 138/2024 odločilo, da zgolj dejstvo, da je tožnica zapisnikarica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki opravlja administrativna dela za zakonito sodnico in v primeru odsotnosti drugih zapisnikaric ali drugačne prerazporeditve dela opravlja delo tudi za vse druge sodnike na pravdnem oddelku, še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Tožnica v sedaj obravnavani zadevi prav tako ni sodni funkcionar, temveč kot sodna zapisnikarica dela na povsem drugem oddelku, Okrožno sodišče v Mariboru pa je eno največjih sodišč s številnimi zaposlenimi, ki s sodniki drugih oddelkov niso povezani, niti tega ne zatrjuje toženka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO
VS00083399
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine člen 2. Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 961/2014 z dne 8. septembra 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine člen 1.
predlog za dopustitev revizije - vpisi v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laična vloga - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema je v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP primer, ko ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, to je, da ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (367.č člen ZPP).
ZSS člen 18, 18/5, 18/7, 19, 21, 21a, 22, 28. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36. ZUS-1 člen 10, 10/2. Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto (2017) člen 12, 12/1.
upravni sodnik - višji sodnik - kriteriji za izbiro kandidata - splošni pogoji - posebni pogoji - izbirni postopek - prosti preudarek - izbira kandidata - obveznost osebnega razgovora - značilnosti - sodniška funkcija
Drugi odstavek 10. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ureja le druge (širše) pogoje, ki posamezniku omogočajo kandidiranje na mesto upravnega sodnika. Ne ureja pa kriterijev, po katerih se med več kandidati, ki vsi izpolnjujejo pogoje za mesto upravnega sodnika (bodisi splošne pogoje za višjega sodnika po 8. členu Zakona o sodniški službi (ZSS) bodisi posebne pogoje po 10. členu ZUS-1) izbere najprimernejšega kandidata. Glede kriterijev se zato v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZUS-1 uporabi 28. člen ZSS.
Za pravilno razlago 12. člena Meril za izbiro kandidatov na sodniško mesto (Merila) je treba upoštevati določbe ZSS o ugotavljanju dejanskega stanja v izbirnem postopku, ki Sodnemu svetu nalaga dolžnost vselej v celoti upoštevati pisno dokumentacijo pri izbiri najprimernejšega kandidata, glede uporabe preostalih spoznavnih metod pa daje prosti preudarek, saj z uporabo besede "lahko" vzpostavlja možnost in ne dolžnosti uporabiti druga (primeroma našteta) spoznavna sredstva, kot so: razgovor, preizkus strokovnega in drugih znanj ali psihološki preizkus. Prvi odstavek 12. člena Meril Sodnemu svetu daje zgolj možnost izvesti razgovore z enim ali več kandidatov, ki jih v ožji izbor uvrsti sam ali ki jih kot najustreznejše navede predsednik sodišča, ne vzpostavlja pa obveznosti Sodnega sveta izvesti razgovore z vsemi navedenimi kandidati, če se odloči izvesti razgovor z nekaterimi od njih.
Cilj Sodnega sveta je izbrati po njegovi oceni najustreznejšega kandidata. Posameznikove lastne značilnosti so glede na zakonsko določene kriterije tiste, ki prepričajo Sodni svet, da ga izbere, zato je argumentacija njegove odločitve o izbiri namenjena izpostavljanju (pravno) relevantnih karakteristik izbranega, in ne neizbranega kandidata. Posledično izpostavljanje uspešnosti opravljanja sodniške funkcije pri nekaterih kandidatkah pomeni le, da je to upoštevanja vredna pozitivna okoliščina v okviru presoje zakonskih kriterijev iz 28. člena ZSS. Ne pomeni pa izpostavitev te okoliščine, da je toženka izbor opravljala izključno na podlagi uspešnosti opravljanja sodniške funkcije.
sklep o uvedbi postopka - razlastitveni postopek - procesni sklep - upravni akt - pravne posledice
Sklep o uvedbi postopka na podlagi 210. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) ni sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, zaradi česar nima pravne narave sklepa iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Vendar pa je treba upoštevati, da tudi če se akt imenuje sklep, to še ne pomeni, da gre le za procesno odločitev, in ne za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1.
Izdaja sklepa o uvedbi postopka neposredno vpliva na pritožnikov pravni položaj kot lastnika teh nepremičnin. Odločitev o tem, da se uvede razlastitveni postopek, ker so izpolnjeni pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka, torej pomeni odločitev v posamičnem in konkretnem primeru, da za razlastitvenega zavezanca nastopijo navedene pravne posledice, določene v ZUreP-3. Že zato izpodbijani odločitvi o uvedbi postopka v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče pripisati zgolj procesne narave. Prav zaradi predpisanih učinkov izdaje takega sklepa je pomembno, da so za njegovo izdajo izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Zato mora imeti lastnik nepremičnine, ki mora v primeru uvedbe postopka po navedeni ureditvi ZUreP-3 trpeti poseg v svojo lastninsko pravico, možnost ugovarjati, da ti pogoji niso izpolnjeni.