trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - postopek sodnega varstva - nedovoljena pritožba
Upoštevaje drugi odstavek 475. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki zapoveduje subsidiarno uporabo Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) samo za položaje, ki niso (drugače) urejeni v ZTFI-1, je za odločitev o dovoljenosti pritožbe v tem primeru upoštevna ureditev v ZTFI-1 in s tem določba 482. člena istega zakona, ki izključuje pritožbo.
spor o pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost za postopek o prekršku
O ustalitvi pristojnosti je mogoče govoriti le tedaj, ko je bilo sodišče ob začetku postopka pristojno glede na navezne okoliščine, po katerih se določa pristojnost, pa so se te okoliščine med postopkom spremenile. V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, saj je bila primarna navezna okoliščina znana že od izdaje plačilnega naloga.
Ker Zakon o prekrških (ZP-1) ne vsebuje določbe o tem, do kdaj lahko stranka ugovarja krajevni pristojnosti sodišča, je glede tega vprašanja po tretjem odstavku 59. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZP-1 in v zvezi s 441. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) potrebno smiselno uporabiti določbe o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem. Stranka na navedeni pravni podlagi lahko poda ugovor krajevne nepristojnosti do začetka naroka.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - zloraba procesnih pravic
Vrhovno sodišče ugotavlja, da vsebina vloge, poimenovane zahteva za varstvo zakonitosti, v pretežnem delu pomeni prepis besedila pritožbe, vložene zoper prvostopenjsko sodbo. Zato iz zahteve ni mogoče prepoznati zatrjevanja, da višje sodišče sploh ne bi upoštevalo v pritožbi zatrjevanih kršitev zakona (kar je predpostavka, da je kršitve sploh mogoče uveljavljati; peti odstavek 420. člena ZKP), s tem pa tudi ne zatrjevanja kršitev zakona, s katerimi naj bi bila obremenjena pravnomočna sodba. Sodbi sodišča prve in druge stopnje sta celota, pri čemer lahko obrazložitev sodišča druge stopnje dopolnjuje nepopolno obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti samostojno pravno sredstvo, uperjeno zoper pravnomočne odločbe kazenskih sodišč, in da vložniki trditvenemu bremenu (prvi odstavek 424. člena ZKP) ne morejo zadostiti zgolj s tem, da s sklicevanjem na pritožbo preprosto pričakujejo ponovno presojo istih vprašanj, ki so jih s pritožbo uveljavljali, pri čemer ni videti pomenske razlike med prepisom pritožbenih navedb ali sklicevanjem nanje.
V takšnem ravnanju s strani prava veščega vložnika, ki mu je zaupana pravna pomoč priprtim obdolžencem, tujcem, neveščim slovenskega jezika, ki so hkrati zaradi ekonomske šibkosti upravičenci do brezplačne pravne pomoči (kot v tem primeru), ni mogoče prepoznati ravnanja v korist obdolžencev, kar naj bi bilo gonilo vseh procesnih dejanj zagovornika (75. člen ZKP). Povrhu iz vsebine zahteve (in pritožbe) izhaja tudi, da se deloma sploh ne nanašata na obravnavano kazensko zadevo. Takšne so navedbe o spremembi pravne kvalifikacije, kot jo je predlagal državni tožilec (do katere ni prišlo), in navedba o posegu sodišča v opis dejanja, ki ga sodišče ni opravilo.
Zato je mogoče vložitev takšne zahteve za varstvo zakonitosti razumeti kvečjemu kot očitno zlorabo (15. člen ZKP) tako procesnega položaja, ki je vložniku zaupan na podlagi 29. člena Ustave in 75. člena ZKP, kot tudi pravice dostopa do Vrhovnega sodišča v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
kaznivo dejanje krive ovadbe - pravica do molka - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - nedovoljeni dokazi
Opiranje obsodilne sodbe na obdolženčevo predhodno izpovedbo kot priče je v nasprotju z ustavnima jamstvoma pravice do molka iz 29. člena Ustave in domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave.
posilstvo - načelo neposrednosti - pravica do poštenega postopka - neposredno zaslišanje - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - oškodovanec s posebno potrebo po zaščiti
Besedilo petega odstavka 331. člena ZKP sodišču narekuje, da mora razlikovati med (i) mladoletnimi oškodovanci kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, mlajšimi od petnajst let, in (ii) oškodovanci s posebnimi potrebami po zaščiti ter drugimi mladoletnimi oškodovanci. V prvem primeru je kot pravilo zapovedano branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju oškodovanca. V luči jamstva pravice do neposrednega zaslišanja obremenilne priče ZKP torej izhaja iz domneve, da je zaradi starosti oškodovanca in narave kaznivih dejanj podan opravičen razlog za opustitev neposrednega zaslišanja oškodovanca. To (pravno) domnevo je mogoče izpodbiti in takšnega oškodovanca vendarle zaslišati neposredno na glavni obravnavi. V drugem primeru pa ZKP takšne domneve ne vzpostavlja. Status oškodovanca s posebnimi potrebami po zaščiti ali njegova mladoletnost sama po sebi ne dopuščata opustitve neposrednega zaslišanja na glavni obravnavi. Sodišče tako ravna "po potrebi", torej če posebej ugotovi okoliščine, zaradi katerih je mogoče opustiti neposredno zaslišanje takšnega oškodovanca. Preizkus opravičljivosti opustitve neposrednega zaslišanja ima torej dva koraka: (i) ugotovitev oškodovančevega položaja oziroma osebnih okoliščin (starosti), in (ii) ugotovitev okoliščin, zaradi katerih je opustitev neposrednega zaslišanja potrebna.
Višje sodišče je sprejelo stališče, da oškodovankina izpovedba ni edini obremenilni dokaz zoper obsojenca. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče prav oškodovankino izpovedbo prepoznalo kot pretežni dokaz pri ugotavljanju, ali je obsojenec oškodovanko prisilil v spolni odnos ali ne. Prisiljenje je - upoštevajoč kazenski zakon, ki ga je bilo treba uporabiti - osrednji zakonski znak posilstva, oškodovankina izpovedba o obsojenčevem ravnanju ob spolnem odnosu pa edini neposredni dokaz za ugotavljanje tega obremenilnega dejstva. V tej luči je presoja višjega sodišča o dokazni teži oškodovankine izpovedbe pomanjkljiva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00080629
URS člen 22. ZKP člen 385, 385-4. KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD člen 7. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2019) priloga Skupina II/112.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - prepovedana droga - konoplja - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - objektivni pogoj - objekt varstva - javno zdravje - škodljive posledice - subjektivni pogoj - nagib - odplačnost - koristoljubnost
Ni nepomembno, da pri konopljini smoli v primerjavi z drugimi prepovedanimi drogami načeloma ne gre za zdravje tako visoko tvegan proizvod in da nihče od uporabnikov v konkretnem primeru ni utrpel negativnih posledic. Vendar možnost škodljivih posledic pri takšni nenadzorovani proizvodnji in prodaji na črnem trgu, kjer produkti niso podvrženi nikakršnemu nadzoru vsebnosti sestavin in njihove kakovosti, vseeno ni izključena. Zato ni mogoč zaključek, da je bila nevarnost za kazenskopravno zavarovano dobrino javnega zdravja kot tipično abstraktno dobrino v tem primeru neznatna.
Obtoženčev namen je bil očitno dvojen – s prodajo konoplje in njenih proizvodov si je (tudi) pridobival nezanemarljivo premoženjsko korist, česar v okviru presoje subjektivnega pogoja dejanja majhnega pomena vsekakor ni moč prezreti. Prodaja prepovedane droge konoplje, četudi to ni bil obtoženčev prvenstveni nagib, v tem primeru predstavlja odločilno dejstvo, ki s subjektivnega vidika nasprotuje zaključku, da je šlo za dejanje majhnega pomena. V tem pogledu se ta zadeva v bistvenem razlikuje od zadeve I Kp 30162/2016.
Konkretne okoliščine dajanja konopljinih proizvodov v promet odplačno, četudi so bili namenjeni alternativnemu zdravljenju in je njihova uporaba predstavljala nižjo stopnjo tveganja za zdravje, vendar brez slehernega nadzora v takšnem obsegu, kot je bilo ugotovljeno v tej zadevi, in kar je obtožencu očitno omogočalo več kot minimalno raven preživljanja, v medsebojni povezavi ne utemeljujejo sklepa, da je šlo za dejanje majhnega pomena, kot je to opredeljeno v 4. točki 358. člena ZKP.
DZ člen 248. ZZZDR člen 191. ZKZ člen 20, 21, 22, 23, 23a. OZ člen 25, 25/1, 41, 41/1, 112. URS člen 14, 14/2.
center za socialno delo kot skrbnik - prodaja kmetijskih zemljišč - prodaja sosednjega kmetijskega zemljišča - delno odvzeta poslovna sposobnost - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - izjava o sprejemu ponudbe - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - odobritev centra za socialno delo - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - izjava pravno poslovne volje - zavezujoča ponudba - načelo enakosti pred zakonom - izigravanje predpisov - varovanje javnega interesa v postopku
Center za socialno delo mora v skladu z 248. členom DZ (oziroma 191. členom ZZZDR) dati dovoljenje za odtujitev varovančevih kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij že pred predložitvijo ponudbe upravni enoti v skladu z 20. členom ZKZ.
Dovoljenje za prodajo, četudi konkretnemu kupcu, pomeni v postopku prodaje kmetijskega zemljišča po 20. do 23.a členu ZKZ splošno dovoljenje za predložitev prodajne ponudbe upravni enoti.
Direktiva 2002/20/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) člen 12. Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev (2018) člen 16, 42.
predlog za dopustitev revizije - elektronske komunikacije - plačilo pristojbine za uporabo radijske frekvence - znižanje plačila - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je načelo sorazmernosti v skladu z neposredno uporabljivimi določbami členov 16 in 42 Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) potrebno razlagati na način, da je treba plačila za uporabo frekvenc v primeru njihove dejanske nerazpoložljivosti ob upoštevanju geografskega območja in časovnega obdobja, ko je bila uporaba frekvenc bistveno otežena ali onemogočena, sorazmerno znižati?"
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - delegacija pristojnosti
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah, v katerih je obravnavalo predloge strank za prenos krajevne pristojnosti, že poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 32, 84, 84/1, 84/2.
predlog za dopustitev revizije - koncesije - veterinarska dejavnost - pomanjkljiv predlog - zavrženje predloga - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Predlog predlagateljice ni popoln že zaradi zastavljenih/oblikovanih vprašanj. Prvo vprašanje ni ne jasno ne konkretno, kot to zahteva zakon, saj z njim ne izpostavlja pravnega problema, temveč le izraža nestrinjanje glede (ne)upoštevnosti kriterija.
Predlagateljica se sicer sklicuje na sodbe Upravnega sodišča, vendar ni opravila primerjave sodb glede pravnega in dejanskega stanja. Tako ni izkazala, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju Upravno sodišče odločilo drugače.
ZPP člen 1, 17, 25, 25/2, 32, 32/1, 46, 48. ZDSS-1 člen 5. ZSS člen 1, 1/2, 4a. ZSPJS člen 3a, 3a/10.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izguba dohodka - razlika v plači - odškodninska odgovornost države - prikrajšanje pri plači - zakonodajna protipravnost - civilnopravno razmerje - sodniška plača - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pristojnost delovnega in socialnega sodišča
V obravnavani zadevi iz tožbenih navedb, ki so odločilne za presojo o prisojnosti (drugi odstavek 17. člena ZPP), izhaja, da tožnica ne zahteva izpolnitve toženkine obveznosti iz službenega razmerja z njo (drugi odstavek 1. člena ter 4.a člen ZSS), temveč zahteva povrnitev škode zaradi izgubljenega dohodka, ki naj bi ji jo povzročila toženka kot zakonodajalec, s tem ko ni sprejela zakona, ki bi na ustavno skladen način uredil plače sodnikov. Tožnica tako uveljavlja odškodninsko odgovornost države zaradi zakonodajne protipravnosti.
V konkretnem primeru torej ne gre za nobenega od taksativno navedenih sporov iz 5. člena ZDSS-1, za katere je določena stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih (kot specializiranega sodišča), temveč gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za odločanje o katerem je na podlagi 1. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 79, 120, 120/2, 140, 140/1, 140/1-4, 146, 146/1, 146/1-2, 146/1-3, 146/4. ZNP-1 člen 42. URS člen 21, 22, 23.
predlog za dopustitev revizije - zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - ugovorni postopek - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna, zakonita in ustavnoskladna razlaga sodišča, da predlagateljica v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnila procesnih predpostavk za odločanje o njenem predlogu za zaznambo spora?
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 49, 106. URS člen 74. ZLD-1 člen 5, 5/3, 10, 10/3, 39, 39/2.
dopuščena revizija - lekarniška dejavnost - podružnica - območje koncesije - pristojnosti občine
Dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne lahko pridobi v določeni občini le tisti, ki ima v tej občini že odprto lekarno na podlagi podeljene koncesije (saj ima le ta pravico do izvajanja javne službe lekarniške dejavnosti v tej občini). Povedano drugače, koncesionar ima možnost pridobiti dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne samo na območju občine, kjer ima podeljeno koncesijo, ne pa tudi na območju druge občine (izven meja občine koncedenta).
Ali je stališče Upravnega sodišča RS, da izvršitev nedenarnih obveznosti v upravnih zadevah ne zastara, pravilno in skladno z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS ter pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS?
ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 357a. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 42/1.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - odločanje o pritožbi - izvedenec - sklep o odmeri nagrade izvedencu - zelo zahtevno mnenje - ustno mnenje izvedenca - pritožbena obravnava - odmera prispevka
Po presoji Vrhovnega sodišča izvedenci kot strokovni pomočniki sodišča (in ne stranke postopka) niso podvrženi sistemu prekluzij, zato se tudi prepoved pritožbenih novot iz prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nanje ne razteza. To izhaja že iz jezikovne razlage prvega odstavka 286. člena ZPP, v kateri je zakonodajalec izrecno naslovil stranke: "Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, […]." Isti pomen izhaja tudi iz namenske razlage. Smoter ureditve prekluzij v pravdnem postopku je namreč, da se od strank (in predvsem odvetnikov kot njihovih pooblaščencev) dosežeta pričakovana skrbnost in trud, ki naj (so)prispevata h koncentraciji in pospešitvi postopka. Poseg v pravico do izjavljanja iz 22. člena Ustave RS ene stranke namreč upravičuje pravica do sojenja v razumnem roku iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS nasprotne stranke. Ščiti torej stranko pred procesno neaktivnostjo nasprotne stranke, s čimer se zagotavlja večja vsebinska kvaliteta sodnega varstva v razumnem roku. Vrhovno sodišče je pretehtalo, da v razmerju izvedenca do strank potrebe po takšni zaščiti in intervenciji ni. Sicer pa postopek izplačila nagrade izvedencu predstavlja samostojno celoto, o kateri se odloča neodvisno od postopka o glavni stvari, zato ne more povzročiti zastoja v procesu vsebinskega odločanja.
zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - stopnja vznemirjanja - načelo vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium
Za uspeh z negatorno tožbo ne zadostuje obstoj vsakršnega posega v lastninsko pravico, ampak mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera. Pravilna uporaba 99. člena SPZ terja tudi presojo, ali sporni poseg v okoliščinah konkretnega primera sploh predstavlja oviro pri izvrševanju lastninske pravice oziroma protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Med takšne okoliščine spada tudi časovni vidik in ravnanje stranke pred vložitvijo tožbe.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopolnitev revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Predlagatelj svoje nestrinjanje z razlogi sodbe gradi na trditvah o neenaki obravnavi, ki pa jih utemelji le s tem, da naj bi tudi občina objekt uporabljala za prireditve, pa za to ni potrebovala spremembe namembnosti, in z navedbami, da je v tem postopku določen za inšpekcijskega zavezanca, po drugi strani pa je bila njegova zahteva za legalizacijo zavrnjena, ker ni lastnik objekta. Pri tem se formalno sklicuje na drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ter 14. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar ne poda nobenih nadaljnjih pravno relevantnih navedb v tej smeri.