konkurenčna prepoved - konkurenčna dejavnost - zakoniti zastopnik družbe
ZDR-1 v 37. členu določa splošno prepoved škodljivega ravnanja in pri tem navaja dejanja, ki materialno ali moralno škodujejo, ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Tudi opravljanje del in sklepanje poslov v zvezi s prepovedjo konkurence po 39. členu ZDR-1 predstavlja specifično obliko škodljivega ravnanja. Zato je treba to prepoved tolmačiti v tem kontekstu, torej z upoštevanjem splošne prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1. Obe določbi zakona ne varujeta le pred dejanji, ki so splošno škodljiva oziroma škodljiva z vidika konkurence, temveč tudi pred dejanji, ki bi bila lahko škodljiva oziroma bi lahko pomenila konkurenco. To pa pomeni, da opravljanje del in sklepanje poslov iz 39. člena ZDR-1 ne vključuje le že izvedenih dejanj ali že izvedenih poslov, ki so že neposredno konkurenčni dejavnosti, s katero se ukvarja delodajalec, temveč da med takšna ravnanja spadajo tudi dejanja oziroma posli, ki bi lahko pomenili konkurenco in s tem lahko škodovali poslovnim interesom delodajalca. Zadošča večja verjetnost oziroma večja nevarnost vplivanja na interese delodajalca in s tem njegovega oškodovanja. Ne zahtevajo se tudi posledice tega negativnega vpliva, torej že nastala škoda. Potencialna nevarnost seveda mora obstajati in ne sme biti praktično zanemarljiva.
ZUTD člen 8a, 8a/1, 8a/2, 129, 129/1, 129/1-11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - znanje slovenskega jezika - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo že zgolj iz razloga, ker tožnik do 31.12. 2021 ni izkazal znanja slovenskega jezika, ne da bi se opredelilo tudi do njegovih navedb o opravičljivih razlogih za to, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - podizvajalec - gradbišče - delo v tujini - varnost in zdravje pri delu
Odškodninska odgovornost "dejanskega delodajalca" se je v sodni praksi vzpostavila predvsem zaradi dodatne zaščite delavca kot oškodovanca, kar naj bi kvečjemu razširjalo in ne ožilo možnosti delavca za povrnitev škode v zvezi z delovnim razmerjem, ki tako ni vezana nujno zgolj na odškodninsko odgovornost "formalnega" delodajalca. Morebitna odškodninska odgovornost "formalnega" delodajalca zaradi opustitve njegovih dolžnostnih ravnanj lahko obstoji poleg odškodninske odgovornosti "dejanskega delodajalca" in druga ne izključuje nujno prve, kot sta zmotno presodili sodišči nižjih stopenj.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/2. ZDSS-1 člen 41, 41/6.
zavrženje pritožbe kot prepozne - oddaja pošiljke na bencinskem servisu - pravočasna pritožba - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče druge stopnje se je preuranjeno zadovoljilo s pojasnilom Pošte Slovenija d. o. o., ki je temeljilo na domnevi in ne na točnem podatku o oddaji pritožbe tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba je bila po pošti poslana priporočeno dne 16. 1. 2023, torej je bila glede na drugi odstavek 112. člena ZPP in petnajstdnevni pritožbeni rok (šesti odstavek 41. člena ZDSS-1) pravočasna.
dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tajni podatki
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje glede na dejanske ugotovitve v zvezi s preklicem tajnosti sporne listine pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/3.
dopuščena revizija - javni sektor - solidarnostna pomoč - daljša bolezen - pravočasnost zahteve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zavzelo pravilno stališče o pravočasni vložitvi zahteve za plačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
ZMZ-1 člen 6, 6/1. ZUS-1 člen 52. ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za azil - zavrženje - uporaba jezika - pravica do tolmača - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem strank - trditveno breme - zavrnitev pritožbe
Glavna obravnava ni namenjena pridobivanju strankinih stališč oziroma konkretizaciji njenih tožbenih navedb, ampak dokazovanju zatrjevanih dejstev. Prosilec je tisti, ki mora sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ali resno škodo. Ker pritožnik ne pove, katera dejstva ali okoliščine, pomembne za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, bi sploh bile predmet dokazovanja z njegovim zaslišanjem, pritožbeni očitek kršitve postopka upravnega spora oziroma kršitve pravice do kontradiktornosti ni utemeljen.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDru-1 člen 14, 14/1.
predlog za dopustitev revizije - lovska družina - izključitev člana iz lovske družine - disciplinski postopek - uvedba disciplinskega postopka - disciplinska odgovornost - pravica do obrambe - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je okoliščina, da je ena od predlagateljic sodnica pritožbenega sodišča, pred katerim teče konkretni pritožbeni postopek, take narave, da bi lahko bilo ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja v tej zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - nedovoljen predlog - res iudicata - ne bis in idem - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Toženec je vložil ponoven predlog za delegacijo pristojnosti, ki je v pravno bistvenih prvinah enak prejšnjemu, tako da gre za pravno identično vlogo.
Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba skladno z omenjeno določbo ZPP zavreči.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI)
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - dediščinska tožba - splošna krajevna pristojnost
Dedič z dedovanjem pridobi vrsto upravičenj do zapuščine, četudi so v obravnavanem primeru (sporni) predmet zapuščine res le nepremičnine, pa to seveda ne velja za vse primere, ko je vložena dediščinska tožba. Posledično bi bilo nevzdržno uporabiti določbo 57. člena ZPP, saj v resnici ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah. V skladu s 46. členom ZPP je zato podana splošna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.