predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži napačno pooblastilo (na primer, pooblastilo, ki ni novo), poziva na odpravo pomanjkljivosti.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ničnost pogodbe - skupno premoženje - nasprotovanje moralnim načelom
Vrhovno sodišče soglaša s presojo, da so podane ovire, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o utemeljenosti podrejenega tožbenega zahtevka. Zato, da bo sodišče lahko odgovorilo na zgoraj povzete pravno pomembne ugovore tožnice, bi moralo na drugi stopnji prvič ugotavljati v dejanskem in pravnem pogledu obsežen sklop dejstev. Najprej za odločitev o predhodnem vprašanju, ali druga družba spada v posebno premoženje toženca, ki na prvi stopnji sploh ni bilo obravnavano. Če pa bi prišlo do ugotovitve, da je prišlo do prenosa nepremičnin iz skupnega v posebno premoženje toženca, pa bi moralo sodišče ugotavljati tudi povsem nov sklop dejstev glede tržne vrednosti nepremičnin in izpolnitve obveznosti plačila realne kupnine. Vrhovno sodišče soglaša, da z delno razveljavitvijo odločbe sodišča prve stopnje ni prekomerno poseženo v pravico tožnice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in je prav, da je sodišče druge stopnje glede na okoliščine obravnavanega primera dalo prednost pravici strank do pritožbe.
predlog za dopustitev revizije - regresni zahtevek - odgovornost voznika - odgovornost upravljalca ceste - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožeča zavarovalnica zoper toženca kot mladega voznika uveljavlja regresni zahtevek na podlagi pogodbenega avtomobilskega zavarovanja, ker je z neprilagojeno vožnjo prispeval k nastanku prometne nesreče. Zahteva povračilo dela odškodnine, ki jo je izplačala sopotnici toženca. Lastnik vozila namreč ni sklenil dodatnega zavarovanja za povečano nevarnost, če vozilo upravlja voznik z manj kot tremi leti vozniških izkušenj. Po 7. členu ZOZP ima zavarovalnica v tem primeru pravico zahtevati povračilo izplačane odškodnine v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Tožencu je naložilo plačilo 20.581 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, solidarno z lastnikom vozila, o čigar obveznosti je bilo odločeno v drugem pravdnem postopku. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjene in je predlog toženca zavrnilo.
ZNP-1 člen 6. ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/2. URS člen 23, 25.
razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Vrhovno sodišče je predvsem zaradi koristi otroka ocenilo, da pritožbeno sodišče ne bi moglo prvič opraviti vseh potrebnih - številnih manjkajočih dokaznih aktivnosti in ukrepov ne da bi bila pri tem varovana pravica do sojenja na dveh stopnjah sodišč oziroma pravica do pritožbe. Pritožbeno sodišče bi na instančni ravni prvič izvajalo številne in kompleksne dokazne ter procesne aktivnosti ter določalo ukrepe, ki se osredinjajo na pravno odločilno vprašanje otrokove največje koristi, ukrepe pa moralo tudi spremljati skozi časovno obdobje. To tudi pomeni, da postopek pred pritožbenim sodiščem ne bi pripomogel k hitrejši rešitvi zadeve, torej ne bi pripomogel k zagotavljanju pravice iz 23. člena Ustave RS.
ZZK-1 člen 124, 148, 149. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
neprava stvarna služnost - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravilnost upravne odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pristojna upravna enota je na devetih nepremičninah, ki so v solasti nasprotnih udeležencev, v korist podjetja za distribucijo električne energije ustanovila nepravo trajno stvarno služnost za izgradnjo, obratovanje, vzdrževanje in rekonstrukcijo 110 kV daljnovodnega omrežja. Predlagatelja menita, da služnost ni ustrezno opredeljena. Po neuspešni pritožbi sta začela postopek pred Upravnim sodiščem.
Na podlagi odločbe Upravne enote je okrajno sodišče najprej izdalo sklep s katerim je vpis služnosti dovolilo. Nato pa je ugodilo ugovoru nasprotnih udeležencev in je predlagani vpis zavrnilo. Višje sodišče pa je ugodilo pritožbi podjetja za distribucijo električne energije Elektra Maribor in je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je vpis dovolilo.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izponjene in je predlog nasprotnih udeležencev za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VS00079078
ZPP člen 195, 196, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 60, 60/1, 86, 88, 88/1, 90, 90/2. ZZK-1 člen 243, 243/4, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 9, 23, 37, 37/2, 40, 49, 49/1. ZST-1 člen 10 10/3, 34a, 34a/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - delna ugoditev predlogu - izbrisna tožba - sosporništvo - povezane pogodbe - pogojni prenos lastninske pravice - nedopusten pogoj - ničnost pogodbe - dobra vera kupca - načelo varstva dobrovernega pridobitelja - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - ugovor zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - pridobitelj - razpolagalna sposobnost odsvojitelja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali sta v primeru zahtevka za izbris neveljavne vknjižbe neposredni pridobitelj (oseba iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1) in nadaljnji singularni pridobitelj (oseba iz drugega in tretjega odstavka 244. člena ZZK-1), ki je v razmerju do tožnika - izbrisnega upravičenca tretji, enotna sospornika?
(2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru podana toženčeva dobra vera?
(3) Ali je (bil) v konkretnem primeru tožnikov prenos lastninske pravice na toženko veljaven?
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZMZPP člen 2, 11, 16, 48, 48/3, 78.
krajevna pristojnost - nepravdni postopek - mednarodna pristojnost - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča - razglasitev pogrešanca za mrtvega
V skladu z določbo 78. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega ne glede na to, kje je ta imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člena ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
URS člen 42. ZDLov-1 člen 65. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
pravica do združevanja - lovska družina - društvo - članstvo v društvu - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da se razveljavita sklepa upravnega odbora tožene lovske družine o zavrnitvi njegove prošnje za sprejem v članstvo in naj toženki naloži izdajo sklepa o sprejemu tožnika v članstvo.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjene in je predlog toženke zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - razlaga pogodbe - preklic pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razveže pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja, vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje in najprej ugotovi, da izročeno premoženje spada v zapuščino po pokojnem tožničinem možu, nato pa, da predstavlja njuno skupno premoženje. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnica ni bila skupna lastnica in soizročiteljica premoženja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjene in je predlog tožnice za dopustitev revizije zavrnilo.
začasna odredba - lekarniška dejavnost - podružnica - procesni sklep - začasno zadržanje izvršitve - ureditvena začasna odredba - vezanost na sporno pravno razmerje - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi, ko se dejansko zahteva zadržanje izvršitve procesnega sklepa, izdaja odložitvene začasne odredbe že po naravi stvari ni mogoča.
Z ureditveno začasno odredbo se lahko začasno uredi le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, da se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, tudi pomeni, da mora med njim in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - strah pred preganjanjem - bližnji sorodnik - mamila - zavrnitev pritožbe
Eden izmed pogojev za priznanje statusa begunca ali subsidiarne zaščite je tudi, da zatrjevano preganjanje ali resno škodo izvajajo oziroma povzročijo subjekti preganjanja ali resne škode. To so (1) država, (2) politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, ali (3) nedržavni subjekti. Pojem nedržavnih subjektov sicer lahko zajema družinske člane (ne pa tudi droge), vendar pa slednji ne morejo biti subjekti preganjanja ali resne škode, če ni mogoče dokazati, da država oziroma navedene politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, prosilcu niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred njimi.
Vložitev ponovne prošnje je mogoiče doseči le, če oseba v zahtevi bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. Da pa se doseže njihova vsebinska obravnava v upravnem postopku in upravnem sporu, jih morajo stranke navesti oziroma predložiti pravočasno. Ravno vidik pravočasnosti navajanja dejstev in dokazov je v obravnavani zadevi pritožbeno sporen.
Oba sklopa v tožbi zatrjevanih dejstev - družinske težave zaradi dedovanja po očetu in okoliščina, da tožniku v izvorni državi grozi brezdomstvo - sta bila podvržena vsebinski presoji, zato je pritožbeni očitek, da navedb o brezdomstvu ni mogoče šteti za prepozne oziroma prekludirane v smislu 52. člena ZUS-1, za odločitev nebistven.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - ugoditev tožbi - pritožba tožene stranke - sistemske pomanjkljivosti - ravnanje policije - preverjanje podatkov - dokazna ocena sodišča - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče ne more pritrditi posplošenemu stališču, da trditve o ravnanju zoper prosilca v policijskem postopku odgovorne države vedno pomenijo, da upravnemu organu ni treba raziskovati, ali obstajajo sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku odgovorne države v upravnem postopku, ne glede na druge okoliščine,
Ravnanje policistov, ki so zaradi ruskega državljanstva tožniku izrecno odklanjali možnost vstopa na Hrvaško in tožnikovo nadaljnjo obravnavo, bi lahko kazalo na sistemsko pomanjkljivost v zvezi z azilno obravnavo določenih državljanov, še posebej ob upoštevanju, da je država, katere državljan je tožnik, udeležena v vojni. Do teh navedb pa se tožena stranka v svojem sklepu ni opredelila.
DZ člen 7, 7/4. ZUS-1 člen 17, 32, 36, 36/1, 36/1-3.
začasna odredba - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - nadaljevanje šolanja - osnovna šola - stranka v postopku - varstvo koristi otroka - razveljavitev začasne odredbe
Četrti odstavek 7. člena DZ, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, državni organom, izvajalcem javnih služb, nosilcem javnih pooblastil, organom lokalnih skupnosti ter drugim fizičnim in pravnim osebam, res nalaga skrb za korist otroka. Vendar pa se ta obveznost nanaša na dejavnosti in postopke, ki jih izvajajo v svoji pristojnosti,ne pomeni pa obveznosti in s tem splošnega pooblastila vzgojno izobraževalnemu zavodu - osnovni šoli, da v svojem imenu sproži (upravne) postopke pred drugimi (upravnimi) organi za varstvo pravic oziroma koristi svojega učenca, torej tujih pravic in koristi.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/2, 40/3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje vloge - nova dejstva - spolna usmerjenost - verska nevtralnost - zamolčanje dejstev - nekrivdni razlog - strah - zavrnitev pritožbe
Pritožnikovih več kot dve leti trajajočih zadržkov oziroma strahu pred razkritjem njegove biseksualne spolne usmerjenosti in ateizma, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera ni mogoče šteti za opravičljiv razlog za opustitev njihovega navajanja v predhodnih postopkih. Povsem razumljivo, da bi pritožnik lahko imel tovrstne zadržke ob prvem kontaktu z uradnimi osebami ali v zgodnjih fazah azilnega postopka, ni pa razloga, da o tem ni spregovoril kasneje, ko je imel za to zelo veliko priložnosti.
pripor - sorazmernost - bivalne razmere v priporu - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pogoji za odreditev pripora - konkretiziranost navedb
V zvezi z zagovornikovimi trditvami o razmerah v priporu gre uvodoma poudariti, da je Vrhovno sodišče, nasprotno od stališča vrhovne državne tožilke sicer že presodilo, da razmere v pripornih prostorih lahko predstavljajo relevantno okoliščino pri presoji sorazmernosti odrejenega ukrepa. Vendar bi moral zagovornik, če bi želel uspešno izpodbiti sorazmernost pripora zaradi nevzdržnih razmer v zavodu, zaradi katerih naj bi bilo prekomerno poseženo v obdolženčeve pravice, to nevzdržnost specificirati s konkretnimi, individualiziranimi okoliščinami, skladno s standardi Evropskega sodišča za človekove pravice.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - ponavljanje tožbenih navedb - vsebinsko prazna pritožba
Zatrjevan slab ekonomski položaj v izvorni državi prosilca ni razlog za priznanje mednarodne zaščite.
Tudi če bi pritožnik izkazal, da se zaradi tega ni mogel dolgoročno preživljati, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode.