ZKZ člen 24, 24/2. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (2007) priloga Standardna klasifikacija dejavnosti 2008.
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenec - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti - standardna klasifikacija dejavnosti - vinogradništvo - predelava - ugotavljanje vrednosti
V skladu z drugim odstavkom 24. člena ZKZ se pri ugotavljanju pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti upošteva vrednost pridelkov iz dejavnosti, ki je kmetijska po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti, v obravnavanem primeru SKD 2008 iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti. Taka dejavnost je vinogradništvo, ne pa tudi proizvodnja vina iz doma pridelanega grozdja, saj gre za predelavo, ki je v navedenih predpisih klasificirana kot druga (nekmetijska) gospodarska dejavnost. Posledično je pri ugotavljanju vrednosti pridelka v vinogradništvu relevantna le vrednost pridelka pred predelavo, to je pridelanega grozdja, ne glede na to, da ga pridelovalec še sam predela v vino.
davek na dohodek - darilo - načelo enakega obravnavanja davčnih zavezancev - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je stališče, da mora tožeča stranka plačati davek na dohodek iz kapitala na podlagi 2. točke 93. člena in 94. člena ZDoh-2, kljub dejstvu, da dohodka ni dosegla, ker je dala darilo, materialnopravno napačno?
pomembno pravno vprašanje - namen - davek od dohodka iz kapitala - povečanje vrednosti - tržna vrednost - odsvojitev kapitala - realizacija - dohodek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je določba drugega stavka prvega odstavka 99. člena ZDoh-2, na podlagi katere je davčni organ zavezanki odmeril davek od dobička iz kapitala od odsvojitve poslovnega deleža na podlagi odplačne pogodbe ob upoštevanju primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi namesto ob upoštevanju ob odsvojitvi pogodbeno določene in dejansko prejete kupnine za odsvojen poslovni delež, ki je bila enaka vrednosti kapitala ob pridobitvi (tj. vplačanemu osnovnemu vložku), tako da zavezanka dobička, ki bi se odrazil v ekonomskem povečanju njenega dohodka, ni ustvarila, neskladna z načelom enakosti, načelom davčne pravičnosti in enakomerne porazdelitve davčnih bremen iz 14. člena Ustave in je bilo nedopustno poseženo v zavezankino pravico do zasebne lastnine iz 33. člena in 67. člena Ustave, pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave?"
ZSS člen 28, 28/1, 28/2. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 23, 23/1, 23/1-4. URS člen 14, 22.
sodniška služba - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - Sodni svet - obseg presoje v upravnem sporu - kriteriji - prosti preudarek - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom
Tožnica se v bistvenem ne strinja z ovrednotenjem (sicer nespornih) rezultatov njenega dosedanjega dela, kar pa spada v diskrecijsko presojo toženca, ki samostojno ocenjuje izpolnjevanje pogojev, strokovno avtonomno z dvotretjinsko večino. Pravilnost uporabe diskrecije ni del presoje v upravnem sporu zoper tovrstno odločitev. Kot je bilo že obrazloženo, je Sodnemu svetu v okviru diskrecijske pravice, ki jo ima v postopku odločanja o napredovanju sodnika, pridržana vsebinska (lastna) presoja oziroma ovrednotenje zakonsko opredeljenih kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS (teh ni mogoče neposredno uporabiti), upoštevaje pri tem merila iz drugega odstavka istega člena, ki jih sprejme Sodni svet (prim. 4. točko prvega odstavka 23. člena ZSSve). Vrhovno sodišče presoja le, ali je bila odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z njegovim namenom.
Določbe drugega odstavka 23. a člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se po ugotovitvi, da kmetijska zemljišča sicer presegajo 20 odstotkov, vendar nihče od sprejemnikov ponudbe ne izpolnjuje pogojev za predkupnega upravičenca po ZKZ, uporabi drug zakon, na primer ZG, in nadaljnji postopek vodi ter presoja izpolnjevane pogojev za predkupnega upravičenca po določbah ZG. Taka razlaga bi presegla jasno zakonsko določbo, iz katere že po jezikovni razlagi izhaja, da ko delež kmetijskih zemljišč predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, je posledično izključeno uveljavljanje predkupne pravice po drugih določbah drugih zakonov, četudi se v nadaljnjem postopku izkaže, da predkupnih upravičencev po ZKZ ni in ne glede na to, da bi po ZG pa bili izpolnjeni pogoji za uveljavljanje prednostne pravice pri nakupu gozda (deseti odstavek 47. člena ZG).
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - tedenski počitek - dnevni počitek - kršitev pravic delavca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - delovni čas - počitek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - vezanost na odpovedni razlog - obveznost prilagoditve delovnega mesta - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali sta sodišči druge in prve stopnje presegli opredelitev dejanskega odpovednega razloga, ki je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
− ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici iz razloga invalidnosti.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družba z enim družbenikom - upravljanje družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - tožba za povrnitev škode zoper nekdanjega poslovodjo - vpis v knjigo sklepov - materialnopravna predpostavka - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
V primeru enoosebne d. o. o. je okoliščina, ali je bil sklep edinega družbenika za odobritev vložitve odškodninskega zahtevka zoper poslovodni organ po osmi alineji 505. člena ZGD-1 vpisan v knjigo sklepov v skladu z drugim odstavkom 526. člena ZGD-1, materialna predpostavka za vložitev odškodninskega zahtevka. Materialno pravo trditveno in dokazno breme glede izpolnitve pogoja iz drugega odstavka 526. člena ZGD-1 nalaga tožnici.
Ker je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da materialno pravo tožnici ne nalaga dokaznega bremena glede drugega odstavka 526. člena ZGD-1, gre za kršitev materialnega prava, in ne procesnih pravil glede procesnega dokaznega bremena, saj položaj, ko bi se procesno dokazno breme že prevesilo na stran toženca, ni nastopil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Predlagateljica v obravnavani zadevi ni izkazala obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Njene navedbe o domnevnem vplivu prokurista tožene stranke na sodnike pristojnega sodišča so namreč povsem pavšalne in objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi. Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča tudi ne predstavlja okoliščina, da pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu teče več sporov med pravdnima strankama in med zakonito zastopnico tožeče stranke in prokuristom tožene stranke. Enako velja za navedbe tožeče stranke o majhnem številu sodnikov, zaposlenih na Okrožnem sodišču v Novem mestu.
Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, ki jih je podal pred sodiščem prve stopnje. Ne sooči pa se z razlogi sodišča prve stopnje, niti sodišču prve stopnje ne očita, da bi navedbe, ki jih ponavlja v pritožbi, prezrlo. Glede na navedeno Vrhovno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju na njih sklicuje
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - tedenski počitek - dnevni počitek - kršitev pravic delavca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
dopuščena revizija - enako varstvo pravic - pravica do pritožbe - procesna jamstva - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - zavrnitev revizije
Vrhovno sodišče ob preizkusu izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje (367. in 370. člen ZPP) ugotavlja, da je sodba sodišča druge stopnje v zadostni meri in dovolj konkretno obrazložena, zato zatrjevane kršitve 22. in 25. člena Ustave RS niso podane. Do vprašanja, ali so razlogi sodišča druge stopnje tudi materialnopravno pravilni, pa se Vrhovno sodišče ne opredeljuje, saj presega domet dopuščene revizije.
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - tedenski počitek - dnevni počitek - kršitev pravic delavca - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
poslovodna oseba - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - nagrada za uspešno poslovanje - odpoved pravicam iz delovnega razmerja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se je v okoliščinah konkretnega primera tožnik v sporazumu lahko pravnoveljavno odpovedal pravici do nagrade za poslovno leto 2019.
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - počitek - delovni čas - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
izvršilni postopek - sodna poravnava - obročno plačilo dolga - zamuda s plačilom posameznega obroka - predčasna zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora upnik pri obročnem načinu odplačevanja dolga, ki v primeru dolžnikove zamude s plačilom dveh obrokov, skladno z besedilom sodne poravnave, povzroči zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov, ob vložitvi predloga za izvršbo, dokazati zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov z javno listino ali po zakonu overjeno listino ali oziroma z novo pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla; v smislu 2. in 3. odstavka 20. člena ZIZ ali zadostuje vložitev predloga za izvršbo na podlagi sodne poravnave, v kateri upnik zatrjuje, da je nastopil pravni položaj zapadlosti celotne terjatve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - procesne kršitve - zavrnitev predloga
Domnevne nepravilnosti pri vodenju postopka in morebitne procesne kršitve, na katere se sklicujeta predlagatelja, niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi teh kršitev namenjena pravna sredstva. Zato tudi, če bi pristojno sodišče kršilo pravila postopka, to po ustaljeni sodni praksi ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Osebne okoliščine posameznega sodnika (npr. tesnejše prijateljstvo) so razlogi, ki lahko utemeljijo odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
dopuščena revizija - stečajni postopek - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - začetek stečajnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - izločitvena pravica - varstvo lastninske pravice - dobroverni lastniški posestnik - zavrnitev revizije
Začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine ni ovira za priposestvovanje ter nepremičnine v primerih, ko se pogoji priposestvovanja še niso izpolnili do začetka stečajnega postopka. Objava oklica o začetku stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom sama po sebi nima za posledico nedobrovernosti priposestvovalca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče zakonitega zastopnika - sedež pravdne stranke - sedež pooblaščenca - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj okoliščina, da ima tožeča stranka sedež izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Nasprotno stališče bi porušilo sistem organiziranosti po zakonito uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti.