SZ člen 58, 156. ZSR člen 18, 18/3, 18/4, 19, 19/3, 20, 50, 50/1, 58, 58/3. ZPP (1977) člen 8, 12, 12/1, 221a.
izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - rok za vložitev tožbe na izpraznitev po SZ in ZSR - prekluzivni rok - določitev imetnika stanovanjske pravice - nepravdni postopek
Izpraznitvena tožba lastnika proti tistemu, ki se je nezakonito vselil v stanovanje, ni vezana na noben rok, zato v tej smeri uveljavljen ugovor zastaranja ni utemeljen.
ZSR je omejeval pravico stanodajalca do tožbe na izpraznitev stanovanja. Po 50. členu ZSR pa je bilo zoper osebo, ki se je nezakonito vselila v stanovanje, mogoče s tožbo zahtevati izselitev najpozneje v dveh letih od vselitve v stanovanje. Po poteku dveh let izpraznitvena tožba ni bila več dovoljena (rok je bil sicer prekluziven in ne zastaralen).
Potencialni najemnik se lahko upre izpraznitvenemu zahtevku s tožbo na sklenitev najemne pogodbe, vendar mu je takšno opustitev mogoče šteti v škodo le tedaj, ko je lastnik izrecno odklonil sklenitev najemne pogodbe.
Ker je 80% vojna invalidnost priznana za popolno slepoto na obeh očeh, torej isto okvaro zdravja, katera se ne upošteva (t.j. popolna slepota) osnovno endogeno obolenje (druga invalidnost) je bistveno, če je pomoč in postrežba potrebna po obeh osnovah.
Račun kot enostranska listina za drugo stranko ne ustvarja obveznosti. Pravna podlaga za nastanek obveznosti je pogodba, račun ima pri tem pomen samo v zvezi s pogodbo in v skladu z njo.
Zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino člen 127, 127/1. Konvencija za mednarodni cestni prevoz blaga člen 32, 32-c. ZDP člen 129, 129/1.
mednarodni cestni prevoz blaga - plačilo prevoznine - zastaranje
Plačilo po 127. členu Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Ur.l.SFRJ 15/77 - 71/84) je prevoznina in zanjo velja zastaralni rok po 32. členu Konvencije za mednarodni cestni prevoz blaga.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - vzročna zveza med škodo in škodnim dogodkom - individualizacija odškodnine
Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo tožnikove omejitve (gibalno sposobnost), ki jih je imel že pred škodnim dogodkom dne 23.12.1994, in ki so bile posledica poškodbe, dobljene v nezgodi pred tem. Pri odmeri odškodnine je nato pravilno izhajalo iz tistih življenjskih aktivnosti, ki jih je tožnik še lahko opravljal do poškodbe, ki je predmet tega pravdnega postopka oziroma ki bi jih opravljal tudi v bodočnosti, če te poškodbe ne bi bilo.
Za izrek ničnosti ne zadošča pavšalno navajanje in citiranje nacionalizacijskih odločb ter utemeljevanje upravnega organa, da je denacionalizacijska odločba nična, ker je prejšnjim lastnikom bil vrnjen v last tudi tisti del nepremičnine, ki ni bil nacionaliziran.
denacionalizacija - sklenitev darilne pogodbe - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje
Revolucionarno nasilje kot družbeni pojav v konkretnih pojavnih oblikah lahko podlaga za uporabo določbe 5. člena ZDen.
Splošne razmere v kritičnem času, ko je politična klima (posebej na obravnavanem območju) ustvarjala pogoje za podržavljenje zemlje, je pomemben element pri opredeljevanju pogojev za denacionalizacijo po 5. členu ZDen. To pa ne izključuje dolžnosti sodišča, da mimo splošnih razmer ugotovi tudi konkretne okoliščine, ki slede iz same formulacije 5. člena ZDen.
Dejstvo, da sta dva od treh sodnikov izločena od reševanja v tej pravdni zadevi, tretji sodnik pa je z letnim razporedom dela razporejen na druga področja, po oceni vrhovnega sodišča tudi ob zatrjevani preobremenjenosti tega sodnika ne sodi med razloge iz 67. člena ZPP, ki bi utemeljevali prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS04898
URS člen 14, 23, 24, 25. ZPP (1977) člen 354, 354/2-7.ZOR člen 148, 148/1, 436.
pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - splošni učinki pogodbe - izpolnitev obveznosti - cesija
Sodišči prve in druge stopnje sta postopali v skladu z določili 23. do 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št.
33/91-I) in pravili ZPP 1977, v katerem je podrobneje urejen postopek v civilnih sporih. Toženčeva trditev, češ da zaradi nezakonitega postopanja sodišč ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem (7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP 1977) ni resnična, ker mu je bila vročena tožba, na katero bi bil lahko bolj popolno odgovoril in pojasnil svoje stališče, poleg tega pa je sodišče prve stopnje kar dvakrat preložilo glavno obravnavo in je šele tretjič v toženčevi odsotnosti izvajalo dokaze, ko se je prepričalo, da je bilo vabilo tožencu pravilno vročeno.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - ravnanje policista pri izvajanju pooblastil
Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo.
Policisti so dolžni ukrepati v primeru prometne nesreče, toda pri tem morajo ravnati smotrno in niso dolžni izpostavljati svojega zdravja in življenja ter zdravja drugih ljudi v vsakem primeru.
ZOR člen 174, 177, 177/2, 177/3, 200/1, 200/2. ZPP-77 člen 12, 12/3.
vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - enotna odškodnina za vse oblike negmotne škode - pravična denarna odškodnina - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Revizijsko sodišče se strinja s presojo obeh sodišč, da je toženec kot voznik osebnega avtomobila tožniku kot pešcu objektivno odškodninsko odgovoren za nastalo škodo, ker je motorno vozilo v takem razmerju nevarna stvar.
Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pri ugotavljanju tožnikovega soprispevka k nastanku škode pravilno uporabili materialnopravno določbo tretjega odstavka 177. člena ZOR. Kljub ugotovitvi o obstoju objektivne odgovornosti toženca sta pravilno ugotavljali in ugotovili tudi njegovo krivdno ravnanje oziroma njegove kršitve cestnoprometnih predpisov. Prometno nesrečo so povzročile napake obeh udeležencev, zato ni mogoče deleža oškodovanca ugotoviti iztrgano iz celote dogajanja.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - denarna odškodnina
Po razlagi določbe drugega odstavka 154. člena ZOR je nevarna tista dejavnost, ki v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne glede na okoliščine primera. Le ob teh ugotovitvah je možno uporabiti določbo 173. člena ZOR o objektivni odgovornosti po načelu vzročnosti. Umivanje pod tuši, čeprav skupinsko, in vračanje po mokrih tleh v garderobo ne pomeni večje nevarnosti. Nevarnost v pogojih konkretnega umivanja ne odstopa od povprečja.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - preživnina za otroka - zvišanje preživnine - aktivna legitimacija
Ob pravilni opredelitvi preživninskega razmerja glede mladoletnega otroka je torej besede iz 79. člena ZZZDR "vsak izmed staršev..." razumeti tako, da tisti roditelj, pri katerem otrok ne živi, lahko zahteva prilagoditev preživnine spremenjenim razmeram (znižanje ali ustavitev), oziroma da lahko to zahteva vsak izmed staršev, kadar je otrok dodeljen tretji osebi ali zavodu, ne pa, da lahko namesto otroka v svojem imenu vloži tožbo za zvišanje preživnine tisti roditelj, pri katerem otrok živi.
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-13, 375, 385, 385/3, 386.
skupno premoženje zakoncev - revizija - razlogi za revizijo - meje revizijskega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dokazovanje višine deležev zakoncev na skupnem premoženju.
ZPP člen 114, 114/3, 216, 216/4, 385, 385/1, 385/1-2, 393.
sodni postopek - umik tožbe - pooblastilo - vabilo na narok - opozorilo na zakonite posledice izostanka - izredna pravna sredstva - revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Ugotovitveni sklep o umiku tožbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj se za izdajo takega sklepa ne ugotavlja dejanska podlaga, niti uporablja materialno pravo. Podlaga tega sklepa je procesno dejanje strank v postopku, ki temelji na njuni dispoziciji.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca
Niti pometanje niti izvlek kabla ne pomeni dejavnosti, iz katere izvira večja nevarnost, zato po mnenju revizijskega sodišča za povzročeno škodo ni mogoče ugotavljati objektivne odgovornosti tožene stranke. Glede krivdne odgovornosti pa tudi revizijsko sodišče v celoti soglaša z mnenjem nižjih sodišč. Pri tako enostavnem delu, kot je pometanje, toženi stranki ni mogoče očitati krivde za nastalo škodo. Izvlek kabla, ki ga za potrebe čiščenja niti ni bilo treba izvleči, je bil povsem neprimeren, do tožnikove poškodbe pa je prišlo zgolj samo zaradi tega. Zato ni mogoče zaključevati, da je tožniku škodo povzročila tožena stranka, to pa pomeni, da mu tudi ni dolžna nastale škode povrniti.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2, 9/2-a. ZDR (1990) člen 36h, 36h/2. ZPP (1977) člen 393.
dokazno breme - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - obstoj nujnih razlogov za prenehanje delovnega razmerja
Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92) v točki a. drugega odstavka 9. člena določa, da je dokazno breme, da obstaja resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, na delodajalcu.