upravni spor - akt, ki se izpodbija s tožbo - tožba - pravočasnost tožbe - vsebina tožbe
Tožba, s katero se izpodbija akt iz 4. odstavka 1. člena ZUS, je vložena pravočasno, če je vložena v roku 30 dni od objave akta v uradnem listu. Vloge, ki ni označena kot tožba in nima za tožbo predpisane vsebine, ni mogoče šteti za tožbo, čeprav nepopolno ali nerazumljivo.
ustavne pravice - varstvo osebnih podatkov - vpogled v spis državnega organa
Če ZDT ni urejal načina izvrševanja pravice do vpogleda v spis državnega tožilstva, ne pomeni, da stranki ne gre ustavna pravica do varstva osebnih podatkov, saj se ta uresničuje neposredno na podlagi ustave.
Ker je tožeča stranka pri uvozu koristila ugodnosti brezcarinskega uvoza po določbah CZ in Tržaškega sporazuma, plačila pa ni izvršila na način in pri banki kot to določa navedeni sporazum, naknadnega obračuna po določbah CZ ne more izpodbijati.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - stranka z interesom - vročitev tožbe v odgovor
Če stranki z interesom tožba ni bila vročena, je podana kršitev 15. čl. in 1. odst. 36. člena ZUS, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (2. odst. 72. čl. ZUS).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Sodišče izvede le dokaz, ki mora biti pravno relevanten, pravno relevantnost takega dokaza pa morajo stranke utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
ZUP (1986) člen 286, 286/2. ZUS člen 1, 23, 59, 72, 73.
izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba s prisilitvijo - izvršitev varstvenega ukrepa
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe s prisilitvijo v upravnem sporu ni mogoče uspešno uveljaviti ugovorov, ki se nanašajo na odločbo o prekršku in ukrepe, izrečene v tej odločbi ter tudi ne ugovorov, ki se nanašajo na prvi sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo.
Predmet spora v tem primeru je sklep, s katerim je bilo tožniku, ker obveznosti iz prvega sklepa ni izpolnil, naloženo plačilo denarne kazni, zagrožene s prvim sklepom.
URS člen 27.ZKP člen 18, 18/1, 155, 155/3, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - domneva nedolžnosti - posebne operativne metode in sredstva - posredni dokazi - izzvana kriminalna dejavnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Domneva nedolžnosti iz 27. člena URS se nanaša na kazenskopravno krivdo in nima nobene zveze z "vnaprej pripravljenimi in ponarejenimi dokazi v obsojenčevo škodo", saj je to stvar ocene njihove verodostojnosti. Navedeno sodi v ovir ugotavljanja dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Ker je poročilo o ugotovitvah tajnega policijskega sodelavca posreden dokaz, zaradi manjše procesne vrednosti zgolj na njegovi podlagi dejanskega stanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
izvajanje dokazov - zagovor kot dokaz - priznanje - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi - nedovoljeni dokazi - zapisnik o hišni preiskavi - predkazenski postopek - odvzem prostosti - pravica do zagovornika
Obtoženčeva izjava (zagovor), dana v preiskavi ali na glavni obravnavi, je dokazno sredstvo, na podlagi katerega se ugotavljajo dejstva, ki so pomembna za pravilno razsojo stvari.
Morebitne formalne napake pri pisanju zapisnika o hišni preiskavi lahko predstavljajo kršitev določb ZKP, ki urejajo način pisanja zapisnika, ne pomenijo pa vsebinske pomanjkljivosti opravljenega preiskovalnega dejanja. Treba je namreč ločiti dejanja, ki pomenijo opravljanje hišne preiskave, torej preiskovanje objekta z namenom, da se najdejo predmeti, pomembni za kazenski postopek (prvi odstavek 214. člena ZKP), od pisanja zapisnika kot dokaza o vsebini opravljenega dejanja (sedmi odstavek 216. člena ZKP). Če bi bila obličnost sestavni del dejanja, bi to zakon posebej določil.
Določba 4. člena ZKP, po kateri mora biti oseba, ki ji je vzeta prostost, takoj poučena, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, policije ne zavezuje k njeni realizaciji v smislu postavitve, razen v primeru, določenem v četrtem odstavku istega člena.
Ker obsojenec ni izkazal verjetnosti, da bi bil predlagani dokaz lahko uspešen, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga pravica do obrambe ni bila kršena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22161
KZ člen 169, 169/1.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o izpovedbah prič in samimi izpovedbami
Ker je le z vrednotenjem mogoče opredeliti pomensko nedoločen pojem (kdaj je kdo razžaljen), je treba pri realni iniurii z vrednotenjem presoditi, ali določeno fizično ravnanje storilca objektivno pomeni napad na priznano pojmovanje časti ob upoštevanju odnosov storilca do oškodovanca ter vseh okoliščin obravnavanega primera.
pogoji za priznanje azila - ekološko zdravstveni razlogi
Ekološko-zdravstveni razlogi, ki jih tožniki navajajo v zvezi s černobilsko nesrečo, niso razlogi, ki bi bili upoštevni za ugoditev prošnji za priznanje azila v Republiki Sloveniji.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22069
ZKP člen 194, 194/1, 305, 306, 307, 308, 309, 340, 340/2.KZ člen 112, 112/1, 145, 145/1.
glavna obravnava - privedba obdolženca na glavno obravnavo - izmikanje vabilu - branje zapisnikov o zaslišanju prič - soglasje strank - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - zastaranje kazenskega pregona - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti
Izmikanje vabilu na glavno obravnavo je eden od treh alternativno predpisanih razlogov, zaradi katerih sme sodišče odrediti obdolženčevo privedbo. V takšnem primeru pa je okoliščina, ali je bil obdolženec v redu povabljen, pravno nepomembna, saj je pri tem razlogu za privedbo že po naravi stvari izključena.
Ker je obsojenec na glavni obravnavi soglašal z branjem zapisnikov o zaslišanju prič, se je s tem odrekel njunemu neposrednemu zaslišanju, s tem pa tudi možnosti, da jima na glavni obravnavi neposredno postavlja vprašanja (334. člen ZKP).
Oškodovanec ne spada med procesne subjekte, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna.
Za ugotavljanje zastaranja kazenskega pregona nista relevantni okoliščini, kdaj je obdolženec prejel obtožni akt oziroma odločbo sodišča druge stopnje.
Tudi po telefonu je mogoče uresničiti zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ.
zavrnitev prošnje za azil - vložitev ponovne prošnje - predložitev dokazov o sprmenjenih okoliščinah
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka izvajati dokaze v smeri zatrjevanih ogroženosti tožeče stranke v matični državi, neutemeljen, saj tožena stranka v primerih, ko so podani razlogi za uporabo določbe 41. člena ZAzil, ni dolžna izvajati dokazov, ki jih je sicer že izvedla v prejšnjem postopku.
URS člen 29.ZKP člen 178, 178/3, 420, 420/1-3, 420/2.
preiskava - zaslišanje prič - obvestilo strankam o zaslišanju prič v preiskavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko obsojenčev zagovornik o zaslišanju priče v preiskavi ni bil obveščen, je bila kršena določba kazenskega postopka iz 3. odstavka 178. člena ZKP. Da pa bi šlo v tem primeru za kršitev določb kazenskega postopka po določilu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, bi navedena kršitev morala vplivati na zakonitost sodne odločbe.
disciplinski postopek - načelo zakonitosti - načelo "in dubio pro reo"
Načelo zakonitosti v disciplinskem postopku pomeni, da je delavec lahko odgovoren le za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki so kot take vnaprej določene v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu. Zato je materialnopravno pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, ki sta za kvalifikacijo kršitev in sankcij zanje, upoštevali splošni akt tožene stranke, veljaven v času storitev kršitev.
Ob dejstvu, da je sodišče ugotovilo, da je tožnik storil očitane kršitve, je neutemeljeno sklicevanje tožnika na načela, ki bi prišla v poštev, če bi sodišče v to dvomilo. Le v takem primeru - če delodajalec ne bi uspel dokazati kršitev in odgovornosti tožnika zanje - bi sodišče lahko v dvomu presodilo v tožnikovo korist.
Prenehanje obratovalnice zasebnega delodajalca ne pomeni tudi prenehanja delovnega razmerja delavca, če zasebni delodajalec ni odpovedal delovnega razmerja.
ZDavP člen 96, 97. ZUP (1986) člen 7. ZUS člen 50, 50/1, 50/2, 72, 72/2.
odmera davka od dohodkov iz dejavnosti - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji
Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji) samo, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave. V primeru, kadar stranka glavno obravnavo izrecno zahteva, jo mora torej sodišče prve stopnje opraviti.
dovoljenost revizije - kvalificirana oseba za vložitev revizije - kvalificirano zastopanje
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če ima sama opravljen pravniški državni izpit, v delovnem sporu pa tudi po pooblaščencu - predstavniku sindikata, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Takšna ureditev velja v vseh postopkih, v katerih je bila tožba vložena po uveljavitvi ZPP (1999).