zdravstveno zavarovanje - upravni postopek - izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo, ne da bi bila izdana dokončna odločba v upravnem postopku, je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe.
blagovna znamka - prenos in vzdrževanje veljavnosti znamke
Ker tožnik pravic iz blagovne znamke, priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do 1.3.1994 ni prenesel na urad, niti posredoval najnujnejših podatkov za vzpostavitev podatkovne baze ter dokazila o plačilu vsaj ene pristojbine za njihovo vzdrževanje, je urad zahtevo za prenos in vzdrževanje blagovne znamke (vložene dne 30.7.1997)
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - obnovitveni razlog
Tožnica je že postopku, katerega obnovo je zahtevala, navajala dejstva o domnevno dogovorjenih zaposlitvah le delavcev (natakarjev) do 35 let starosti. Zato le ponavljanja tega dejstva ni mogoče razlagati kot navajanje nekih novih dejstev in tudi dokazov v zvezi s tem ne kot novih dokazov.
delo za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Ker je bilo ves čas trajanja pogodbe obema strankama znano, da gre za delo za določen čas in ker je tožnica praktično v treh tromesečjih, za katera je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko opravljala delo perice, čeprav pogodba ni bila sklenjena za opravljanje tega dela, tudi revizijsko sodišče nima pomislekov glede zaključka sodišča, da je tožnici delovno razmerje za določen čas pravilno prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila ta dejanska (prikrita) pogodba o zaposlitvi sklenjena.
Ker je tožeča stranka še dvakrat podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas za dela in naloge, ki jih dejansko ni opravljala, je s tem prevzela svoj del odgovornosti za sklenitev navidezne pogodbe in zato ne more mimo določil ZOR (OZ) pridobiti dodatnih koristi iz take pogodbe. Revizijsko sodišče soglaša s tem, da je tožnica lahko, kot je to pravilno razsodilo sodišče, pridobila samo tiste pravice, ki bi ji že od vsega začetka šle iz take pogodbe.
uradniški certifikati - plačilo razlike plače - zastaranje - pripoznava
Uslužbenski certifikati oziroma ustrezna obvestila o razliki plače za izdajo le-teh niso potrdila o premalo izplačani plači, ker kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, na podlagi katere so bile razlike izračunane, ni predstavljala veljavne pravne podlage za obračun plač funkcionarjev in delavcev v državnih organih, temveč so zgolj potrdila, iz katerih je razvidna višina sredstev na evidenčnem računu, ki jih lahko njegov imetnik uporabi le za zakonsko določen namen.
Elementi za razlago pogodbe so predvsem v ugotavljanju dejanskega stanja (volja strank), včasih pa te elemente določita tudi sami stranki, ko že v pogodbi podrobneje določita pomen posameznih izrazov, dodatne kriterije in podobno. Revizijska trditev o napačni razlagi aneksa k pogodbi torej lahko pomeni uveljavljanje zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (prava pogodbena volja strank), kar je nedovoljen revizijski razlog, lahko pa pomeni tudi uveljavljanje dovoljenega revizijskega razloga zmotne uporabe pogodbenega materialnega prava.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo zaradi manjše plače - razporeditev na ustrezno delo
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPIZ/92 ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik za delo, ki ga je opravljal po opisu z dne 12.6.1996 "direktor - dejansko pa fizični delavec" ni sposoben, je to pomenilo, da niti ni bil razporejen na ustrezno delo, niti ni ustreznega dela opravljal. Zato mu je bil pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
ZTPDR člen 81, 81/2. ZDR (1990) člen 36h, 104, 104/1.
trajno presežni delavec - pravica do navzočnosti na seji organa druge stopnje
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor, ter se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Taka ureditev ni sama sebi namen. Zagotavlja pravico delavca, da je ne samo vabljen na sejo organa, ki odloča o njegovi zahtevi za varstvo pravic, temveč tudi, da temu organu neposredno predstavi dejstva, za katera meni, da so za odločitev pomembna. Zato ni mogoče vnaprej predvidevati, da delavec ne bo predložil nobenih pomembnih dejstev, saj bi to pomenilo vnaprejšnjo zavrnitev delavčevih navedb, ne da bi se sploh vedelo, kakšne bodo. Za odločitev je pomembno dejansko stanje v času dokončne odločitve in drugostopni organ delodajalca lahko (tudi zaradi spremenjenih dejanskih okoliščin) tudi spremeni prvotno odločitev.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - škoda - odškodnina
Po mnenju sodišča v izpodbijani sodbi, v postopku izvedeni dokazi niso nudili zadostne podlage za priznanje zahtevane odškodnine.
Sodišče ni našlo vzročne zveze med nezakonito odpovedjo delovnega razmerja in med nastalo škodo, zaradi česar je zaključilo, da tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (sam je postavil zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti in povečanja življenjskih naporov) in strahu, ni utemeljen.
zavezanec za plačilo dohodnine - olajšava za začetek opravljanja dejavnosti
Za zavezanca, ki je na novo začel opravljati dejavnost, ne šteje tisti zavezanec, ki je dejavnost že opravljal in mu je bila skladno z veljavnimi predpisi že priznana olajšava za začetek opravljanja dejavnosti.
prenehanje delovnega razmerja - kandidati za vojaško službo - izpolnitev pogojev
Delovno razmerje kandidatov za vojaško službo se na podlagi 92. člena Zobr sklene z odložnim pogojem. V določenem roku morajo opraviti vojaško strokovno usposabljanje, sicer se jim pogodba "prekine". Da pa bi tožnik imel možnost po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi kot kandidat za vojaka opraviti osnovno vojaško strokovno usposabljanje, tožena stranka ni dokazala in tudi v reviziji tega ne zatrjuje. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna odločitev nižjih sodišč, da ni izkazan zatrjevani zakonski razlog za prekinitev pogodbe o zaposlitvi in posledično prenehanje delovnega razmerja.
priznanje patenta in nadaljevanje postopka na podlagi prenesene prijave - plačilo pristojbin - naknadni rok za plačilo - sankcije za neplačilo
Določba 2. odstavka 39. člena ZIL določa sankciji za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravic in za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice po opozorilu v naknadnem roku šestih mesecev. Za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravice določa zavrženje prijave, za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice pa prenehanje pravice. Sankcija za neplačilo pristojbine za vzdrževanje pravice nastopi šele po opozorilu in po preteku naknadnega roka, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev. V zvezi s plačilom pristojbin ali stroškov v postopku za priznanje pravic, pa ZIL ne določa dolžine roka, niti ne pojasnjuje, kolikšen bi moral biti rok, v katerem bi prijavitelj moral izvršiti plačilo. Zato ni mogoče šteti, da roka, ki ga za plačilo določi pristojni organ, ni mogoče podaljšati.
Določba 9. točke 260. člena ZUP ureja primer, ko osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost sodelovati, in ne primer, če je stranka sodelovala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Navidezno enaka identiteta ene od pravdnih strank z uslužbenko stvarno in krajevno pristojnega sodišča sama po sebi ne more omogočiti uporabe določbe 67. člena ZPP o delegaciji pristojnosti na drugo sodišče.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
T.i. protispisnost bi bila podana samo v primeru, če bi sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa netočno reproduciralo vsebino izvida in mnenja izvedenca psihiatra.
Ponovitvena nevarnost (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) se mora nanašati na enako ali istovrstno dejanje oziroma mora biti podana vsebinska in časovna povezava med kaznivim dejanjem, zaradi katerega je obdolženec v postopku ter kaznivim dejanjem, ki naj bi ga ponovil. Natančnejša opredelitev predmeta napada oziroma oškodovanca pa je v tej zvezi pravno nepomembna.
Določba 8. člena ZPP (prosta dokazna ocena) predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, ne pa tudi, kadar je vsebinsko neprepričljiva (kar je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili).