ZVGLD člen 29, 57.ZSKZ člen 17.ZDen člen 16, 16/3.
denacionalizacija - vrnitev kmetijskega zemljišča v last in posest - pravne ovire za vrnitev - lovska družina kot denacionalizacijski upravičenec
Lovska družina je uveljavljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini. Na njih ni imela lastninske pravice. Zato je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena, oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
nezakonit poseg v prostor - gradnja na tujem zemljišču - ukrep urbanističnega inšpektorja - dopustnost posega v lastninsko pravico
Prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, katastru in drugih uradnih evidencah, določena v 4. alinei prvega odstavka 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pomeni omejitev lastninske pravice. Po določbah navedenega zakona je taka omejitev predvidena le zaradi nezakonitega posega v prostor, zato se lahko nanaša le na zemljišče v lasti investitorja.
Ker vprašanje, kdo je lastnik spornih delnic in kdo je direktor delniške družbe ni pojasnjeno, revizijsko sodišče, ki sme izhajati samo iz ugotovljenih dejstev pred sodiščem prve in druge stopnje, ne more z gotovostjo presoditi, če tožena stranka res ne more izpolniti tožbenega zahtevka.
V zvezi z izpodbijanjem pogodbe med tožencem in intervenientom sodišči prve in druge stopnje pravilno izhajata iz ugotovitve, da pogodba ni bila izpodbijana, toda tožnik ni dolžan izpodbijati vseh pogodb obligacijske narave, ki bi jih toženec sklepal potem, ko je sklenil pogodbo s tožnikom. Pomembne so le tiste pogodbe, na podlagi katerih je prišlo do prenosa delnic na novega lastnika, ki torej učinkujejo nasproti vsakomur.
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v nasprotju z določbo 8. člena ZPP in pomeni nedovoljeno poseganje v dokazno oceno (tretji odstavek 370. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Nezadovoljstvo stranke z odločbami v drugih postopkih, ki so tekli pred Okrožnim sodiščem v Kranju in pričakovanje nepoštenega sojenja v tej zadevi, ne more predstavljati tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti.
status in pravice iz statusa žrtve vojnega nasilja - smrt stranke med pritožbenim postopkom - nedovoljena pritožba pravnega naslednika
Pravica do priznanja statusa žrtve vojnega nasilja in pravice iz tega statusa - do doživljenjske mesečne rente, do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev in pravice do priznanja prisilnega ukrepa v pokojninsko dobo, so pravice, ki so vezane na osebe in so nepodedljive. Zato, če je tožnik, ki je status uveljavljal, med pritožbenim postopkom umrl, njegova pravna naslednica (tožnikova žena) ne more nadaljevati pritožbenega postopka.
spor o pristojnosti - izvršba za izterjavo denarne terjatve - krajevna pristojnost
Ker spada Šentrupert (kjer se po upnikovih navedbah nahajajo stvari in kjer je tudi dolžničino prebivališče) v območje sodnega okraja Trebnje je podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Trebnjem (77. člen ZIZ).
URS člen 29.ZKP člen 5, 5/2, 178, 178/5, 442, 442/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preiskava - zaslišanje prič - obvestilo obdolžencu o zaslišanju prič v preiskavi
Pogoj za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti iz 1. odstavka 442. člena ZKP, da je bil že zaslišan, je izpolnjen, če je bil obdolženec zaslišan na način, kot ga ZKP predvideva za zaslišanje obdolženca, prejšnje zaslišanje pa se mora nanašati na isti predmet obtožbe. Pri tem ni pomembno, v kateri fazi postopka je bil zaslišan.
Oceno, ali je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna ali ne, sodišče napravi glede na dejansko stanje, razčiščeno do tega trenutka. Če šteje, da je zaslišanje obdolženca potrebno, bo obravnavo preložilo in na naslednji narok obdolženca prisilno privedlo oziroma uporabilo ustrezen ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Enako bo sodišče storilo tudi v primeru, ko bodo na glavni obravnavi, opravljeni v obdolženčevi nenavzočnosti, izvedeni dokazi narekovali njegovo ponovno zaslišanje.
Čeprav obdolženec v preiskavi ni bil obveščen o zaslišanju prič (5. odstavek 178. člena ZKP), je bila ta kršitev sanirana z razpisom glavne obravnave, na katero je bil pravilno vabljen, na njej pa so bile zaslišane tudi priče, vendar se na vabilo brez opravičenega razloga ni odzval. Dolžnost sodišča je namreč obdolžencu dati možnost sodelovanja pri izvedbi dokaza (postavljati vprašanja pričam, se z njimi soočiti), od obdolženca pa je odvisno, ali bo to pravico izkoristil ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22094
KZ člen 26, 213.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - napeljevanje - opis napeljevanja - kraj napeljevanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav v izreku pravnomočne sodbe ni navedeno, kje je obsojenec štiri osebe, ki so sicer ostale neidentificirane, napeljeval k izvršitvi kaznivega dejanja, ni podana kršitev kazenskega zakona. Kraj napeljevanja namreč ni konstitutiven znak kaznivega dejanja, razen če je določen kot njegov poseben znak.
izvajanje dokazov - dokazi, ki so podlaga za sodbo - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - izločitev izvedenca - dvom v nepristranskost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 1. odstavka 355. člena ZKP pomeni, da kot podlago za izrečeno sodbo ni mogoče uporabiti dejstev ali dokazov, ki se sicer nahajajo v spisu, niso pa bili izvedeni in pretreseni na glavni obravnavi.
Ker je sodišče zaključilo, da sta izvid in mnenje prvega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa ter izvedenimi dokazi, medtem ko je podatke, ki jih je upošteval drugi izvedenec, štelo kot neverodostojne in iz tega razloga ni sprejelo njegovega izvedenskega mnenja, ob takem stanju zadeve ni bilo potrebe, da bi sodišče dokazovanje ponovilo z istima izvedencema ali drugimi izvedenci oziroma zahtevalo mnenje drugih izvedencev.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročitev sklepa po začasni zastopnici - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk
Zoper sklep, izdan med pripravami na glavno obravnavo, ni pritožbe. Pritožba ni dovoljena ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da je dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
V obravnavani zadevi je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, za odločanje v zadevi pa pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu, torej drugo stvarno pristojno sodišče. Dejstvo, da se sodniki med seboj poznajo in se srečujejo v isti zgradbi, samo po sebi ne more vplivati na subjektivno neodvisnost sodnikov, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Sodniki in sodnice odločamo na podlagi ustave in zakonov in moramo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih, zlasti še o premoženjskopravnih, čeprav posamezni sodnik pozna eno ali drugo pravdno stranko.
enotno dovoljenje za gradnjo - upravni spor - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je tožnik že v upravnem postopku ugovarjal, da mu bo postavitev ograje zaprla pot, ne gre za tožbeno novoto. Zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da je toženec v tem postopku odvetnik, ki stranke zastopa tudi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti.