denacionalizacija - prodajna pogodba - napake volje - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sila ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da zaslišane priče niso potrdile, da bi se F. K. grozilo, ga sililo ali zvijačno napeljevalo k sklenitvi prodajne pogodbe; da tistih, ki so odklonili prodajo zemljišč, ni doletela nobena sankcija; da so mu bila v zameno ponujena druga zemljišča, a jih ni hotel prevzeti; in da tudi višina kupnine, ki jo je prejel za prodano zemljo, sama po sebi ne dokazuje prisilne prodaje; je pravilna ugotovitev, da je pokojni F. K.
zapisnik - pravica stranke do odgovora na poročilo sodnika prve stopnje o zatrjevani kršitvi postopka
Res je, da ima stranka le pravico (ne pa tudi procesno dolžnost) prebrati zapisnik in ugovarjati zoper njegovo vsebino (2. odstavek 124. člena ZPP). Vendar če tega ne stori in zoper vsebino zapisnika ne ugovarja, si pač oteži položaj pri kasnejšem dokazovanju zatrjevane neresničnosti vsebine zapisnika.
Z odgovorom na poročilo o zatrjevanih kršitvah postopka revizijskih razlogov ni mogoče širiti. Odgovor je namreč strankino sredstvo uresničitve pravice do izjave v postopku (ne pa /dodatne/ pravice do pravnega sredstva) kar pomeni, da so lahko predmet tega odgovora le tiste strankine trditve, ugovori, pogledi in razmišljanja, ki se nanašajo zgolj na procesnopravna relevantna dejstva, o katerih je dal sodnik poročilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22101
KZ člen 180, 180/1.ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posilstvo - sila - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izpodbijanje odločbe o stroških
Sila v povezavi s kaznivim dejanjem posilstva pomeni uporabo moči nasproti drugi osebi zaradi prisiljenja ženske k spolnemu občevanju.
Zatrjevanje, da bi sodišče moralo skladno z določbo 4. odstavka 95. člena ZKP obsojenca ob pravilni uporabi zakona oprostiti plačila stroškov, saj je ta poročen, oče ml. otroka in brez zaposlitve, teh obsojenčevih premoženjskih razmer pa sodišče tudi naj ne bi ocenjevalo, pomeni po vsebini smiselno odrekanje pravilnosti odločitve, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka. Ker pri tem izhaja iz drugačnega vrednotenja okoliščin, zlasti obsojenčevih premoženjskih razmer, kot nižji sodišči, te pa so v prvostopenjski sodbi določno navedene in ocenjene kot ugodne, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
odobritev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
V evidenčnem C listu zemljiškoknjižnega vložka vpisana prepoved odsvojitve - obremenitve do poplačila terjatve, pomeni, da je nepremičnina prosilca BPP omejena, ker ne more z njo razpolagati.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-2, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - izključitev kazenske odgovornosti - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP je podana, če obstojijo okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, to pa je, kadar storilec kaznivega dejanja ni prišteven, če je bil ob storitvi kaznivega dejanja v zmoti (16., 20. in 21. člen KZ) ali če ni krivde v primerih, v katerih zakon ne predvideva kaznovanje storilca za dejanja, storjena iz malomarnosti (3. odstavek 15. člena KZ).
Ker obsojenec in zagovornica z utemeljitvijo dokaznega predloga nista izkazala zadostne stopnje verjetnosti, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko vplivala na drugačno presojo navedenih odločilnih dejstev, z zavrnitvijo dokaznega predloga pravica do obrambe ni bila kršena.
Tožnik se ne more sklicevati na odlok občine, ki ob času odločanja organa prve stopnje še ni veljal, pa čeprav ta nov odlok dovoljuje večje pomožne objekte graditi le na podlagi priglasitve del.
nadzor kakovosti zdravil - izredni strokovni nadzor - program o strokovnem nadzoru
Strokovni nadzor zdravil obsega vse v določbi 2. odst. 87. člena ZZdr naštete vrste tega nadzora in mora zato biti vsak strokovni nadzor opravljen v skladu s programom tega nadzora.
Zakon o službi v oboroženih silah člen 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147. ZOZ člen 19. ZObr člen 18. ZOR člen 256. ZUS člen 60, 60/1-2, 73.
enkratna denarna pomoč - veljavnost podzakonskih predpisov - prevzem obveznosti Republike Slovenije od nekdanje SFRJ
Ker je pravica do enkratne denarne pomoči obstojala ves čas od tožnikovega služenja vojaške obveznosti v JLA pa do danes, in ker je RS ob izključitvi ZSOS iz slovenskega pravnega sistema dne 8.5.1991 prevzela obveznosti do slovenskih državljanov, ki so služili v JLA, je v postopku treba ugotavljati, ali tožniku ta pravica pripada po sedaj veljavnem ZObr. Ni pa skupaj z ZOZ prenehala veljati tudi Uredba o uveljavljanju pravice do enkratne pomoči in o zneskih te pomoči, ker z ZOZ ni bila izrecno razveljavljena.
odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja - prosti preudarek
Prosti preudarek, ki ga daje zakon organu za presojo, ali pri prosilcu za dovoljenje za nabavo orožja obstajajo upravičeni razlogi za tako dovoljenje, je v skladu z ustavnim načelom vezanosti delovanja upravnih organov na ustavo in zakon; odločanje po prostem preudarku torej ni samovoljno in pravno nevezano.
vrnitev dela plačane carine - pogoji in način povračila plačanih uvoznih dajatev
Blago, za katerega se zahteva vračilo plačane carine, je bilo izvoženo v nespremenjenem stanju, torej ne v pridobljenih proizvodih, kot to zahteva 5. odstavek 99. člena CZ, niti niso izpolnjeni pogoji za poškodovano ali neustrezno blago, kot to določa 8. odstavek 158. člena CZ.
skrajšani postopek - zagovornik po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - seja pritožbenega senata - navzočnost strank na seji pritožbenega senata
Sodišče že samo s tem, ko ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, ni kršilo pravice do obrambe, ker neizvedba vseh predlaganih dokazov sama po sebi še ne predstavlja te kršitve.
Višje sodišče ima v skrajšanem postopku diskrecijsko pravico, ali bo stranki obvestilo o seji pritožbenega senata ali ne, pri čemer se bo za obvestilo odločilo, če bo štelo, da bi bila navzočnost strank koristna, torej ne glede na morebitno zahtevo obdolženca oziroma njegovega zagovornika glede njune navzočnosti.
Z dejanjem majhnega pomena se delno odvzamejo lastnosti kršitve delovne obveznosti. Z njimi se sicer ne zmanjšuje pomen pravne vrednote, ampak samo pomen njene ogroženosti, ki je sicer predpisan z določanjem znakov disciplinske kršitve.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker toženec sodbo prve stopnje formalno z oznako opravilne številke, vsebinsko pa tudi z izpodbijanjem temelja in obsega škode, izpodbija z revizijo, je v tem delu njegova revizija nedovoljena, saj ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 367. člena ZPP.
V drugem delu toženčeva revizija ni dovoljena zato, ker revizijsko izpodbijani del sodbe druge stopnje ne presega zneska 1,000.000 SIT, ki je v drugem odstavku 367. člena ZPP določen kot mejni znesek za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22090
ZKP člen 150, 420, 420/2.KZ člen 25, 196, 196/1.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sostorilstvo
Z navedbami, da posnetki telefonskih pogovorov niso pristni, zagovornica ne obrazlaga bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker da sta sodišči uporabili za razsojo podatke, pridobljene po 150. členu ZKP, ki pa so bili pridobljeni na nezakonit način, ampak zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Čeprav obsojenec ni neposredno prenašal mamila, pa je bila ugotovljena njegova odločilna vloga pri načrtovanju kaznivega dejanja vključno z načrti v zvezi s predvidenimi zapleti od nakupa mamila pa vse do končne prodaje. Zato je pravilna pravna opredelitev, da je s tem v sostorilstvu storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ.