ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitor posegel v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja. Razlogi, zaradi katerih je investitor posegel v prostor, niso pomembni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22162
KZ člen 311, 311/2, 311/3.ZKP člen 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sostorilstvo - prepovedan prehod čez državno mejo - udeležba pri kaznivem dejanju - kazniva dejanja zoper javni red in mir - združba - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - član združbe kot storilec kaznivega dejanja
Da bi član združbe veljal za (so)storilca kaznivega dejanja, ki je storjeno v okviru združbe, ni potrebno, da uresniči vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, temveč zadostuje, da deluje pri uresničitvi le enega od njih ali pa odločilno prispeva k njegovi izvršitvi.
Prispevek je odločilen, če brez njega sostorilci, ki so uresničili zakonske znake storjenega kaznivega dejanja, teh ne bi uresničili na takšen način, kot se kaže v obravnavanem historičnem dogodku.
Ker je obsojenec kot član združbe sodeloval pri spravljanju tujcev čez državno mejo, ni pomembno, da prebežnikov ni neposredno vodil, ko so ti na nedovoljen način prestopili državno mejo. Kot član združbe je imel namreč točno določeno vlogo pri spravljanju velikega števila ljudi čez državno mejo na ilegalen način in je v okviru te delitve dela opravil prevoz znotraj države, pri čemer je bil končni cilj ilegalne prebežnike na nedovoljen način spraviti v Republiko Italijo. S takim ravnanjem je odločilno prispeval k storitvi kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22127
KZ člen 107, 107/4.ZIKS člen 13. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 8.ZKP člen 399, 399/1, 402, 402/1.
izvrševanje kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij
O alternativnem načinu izvršitve kazni zapora v smislu 4. odstavka 107. člena KZ sodišče odloči po pravnomočnosti sodbe najkasneje do nastopa kazni. Predlagajo ga lahko obsojenec, državni tožilec in po uradni dolžnosti sodišče: v zadnjih dveh primerih je potrebna za takšen način izvršitve kazni privolitev obsojenca. Pred okrajnim sodiščem bo o tem odločal sodnik posameznik, ki je izrekel kazen zapora do 3 mesecev, pred okrožnim sodiščem pa je za odločanje pristojen zunajobravnavni senat (6. odstavek 25. člena ZKP), ne pa predsednik senata, ki je izrekel kazen. Zoper ta sklep gre pravica do pritožbe tako obdolžencu kot tudi državnemu tožilcu (1. odstavek 399. člena ZKP). O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje odloča sodišče druge stopnje (1. odstavek 402. člena ZKP).
Zagovarjati je mogoče stališče, da se v primeru iz 4. odstavka 107. člena KZ, če obsojenec ne izpolnjuje naloženih nalog ali jih opravlja malomarno, površno in neredno, izrečena zaporna kazen izvrši v celoti, ne glede na to, koliko ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti je do tedaj že opravil.
Prvostopenjsko sodišče je izvajalo obsežen dokazni postopek, predvsem s postavitvijo izvedenke, v katerem je ugotavljalo, ali so v zapisniku SDK kot javni listini dejstva resnično ugotovljena. S tem je ravnalo v skladu z določbo tretjega odstavka 224. člena ZPP in tudi v skladu z navodili vrhovnega sodišča glede oprave pravnih dejanj in obravnavanja spornih vprašanj, kar je v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP. Dajatveni zahtevki iz naslova oškodovanja družbene lastnine niso neutemeljeni že samo zato, ker tožeča stranka ni izrecno uveljavljala ničnosti posameznih ravnanj, ki so bila podlaga za zatrjevano oškodovanje družbene lastnine.
Ničnost lahko opredeljujejo različna dejstva, ki pa jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati za to, da lahko sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti.
ukrep inšpektorja za graditev - ustavitev nadaljnje gradnje - gradnja v nasprotju z izdano dokumentacijo - mladoletni investitor
Inšpektor za graditev je ukrep ustavitve nadaljnjih gradbenih del izrekel investitorjema, kar je v skladu z 2. točko 91. člena ZGO. Mladoletnost tožnice na izrek navedenega ukrepa nima nobenega vpliva.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenci - pravni posli, sklenjeni v času veljavnosti predpisov iz 3. in 4. člena ZDen
Ker so podlaga za denacionalizacijo po 5. členu ZDen le tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen (gl. Pravno mnenje VS RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodni praksi VS RS I/93, str. 30-34), bi morali ob dejstvu, da je bila sporna menjalna pogodba sklenjena 24.1.1969, torej v času, ki ga ne pokriva določba 4. člena ZDen, predlagatelji dokazati svojo trditev, da je bila sklenjena v zvezi z arondacijskim postopkom oziroma namesto arondacije (v tem primeru bi namreč nastalo enako stanje, kot bi nastalo po arondaciji, kar pa bi predstavljalo podlago za denacionalizacijo po 29. točki 3. člena ZDen).
odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - prodaja nepremičnine - razdrtje kupoprodajne pogodbe - nepravočasno plačilo kupnine - pravica do povračila škode - načelo vestnosti in poštenja - nastanek škode
Nepravočasno plačilo tožnikoma ni povzročilo škode zaradi razdrtja pogodbe o nakupu hiše v Č. Kajti pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil kupec po tej pogodbi J.G., kar pomeni, da je razdrtje te pogodbe povzročilo škodo le temu kupcu (ne pa tudi tožnikoma, ki sta ga zastopala).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - sprememba obtožbe
Kršitve kazenskega zakona ni mogoče zatrjevati na podlagi lastne presoje dokazov, ki se razlikuje od tiste v napadeni pravnomočni sodbi. V takem primeru gre zgolj za ugotavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar po 2. odstavku 420. člena ZKP ni zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
S tem ko obsojenčeva zagovornica zgolj posplošeno zatrjuje, da so podana nasprotja v razlogih sodbe o navedbah nekaterih prič in njihovimi dejanskimi izpovedbami, ne pojasni pa, za katera nasprotja gre, utemeljenosti teh trditev ni mogoče preizkusiti (1. odstavek 424. člena ZKP).
Ker sodišče po spremembi obtožbe ni ugotovilo, ali jo je obsojenec razumel ter ju z njegovo zagovornico ni pozvalo, da se o tej spremembi izjavita, je prekršilo obsojenčevo pravico do obrambe.
CZ člen 161, 161/1-8. ZUP (1986) člen 159, 159/1, 159/2.
carinska oprostitev - invalid - osebni avtomobil - uporaba osebnega avtomobila - upravni postopek - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Neposredna uporaba za življenje invalida, v primeru, ko gre za avto, pomeni uporabo avta za življenje in potrebe invalida. Za pravilno odločitev je zatrjevano dejstvo glede uporabe avta potrebno ugotoviti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22108
ZKP člen 371, 371/1-5, 372, 372-1, 372-5, 378, 378/1, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 23, 212, 212/1, 230.
obtožba upravičenega tožilca - tatvina - pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem - pomoč pri tatvini - neprimeren poskus - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - seja pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izpodbijanje odločbe o stroških
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti je kršitev 1. odstavka 378. člena ZKP upoštevna le, če je vplivala na zakonitost sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP). V skladu z določbo 1. odstavka 424. člena ZKP pa je vložnik zahteve takšen vpliv dolžan izkazati.
Če sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje odločbe izrecno ne omenja pritožbenih navedb zagovornika, mu zaradi tega ni mogoče očitati, da njegovih pritožbenih navedb ni vsebinsko obravnavalo oziroma da jih ni presodilo (1. odstavek 395. člena ZKP).
Zatrjevanje, ki izhaja iz nasprotne dokazne ocene in drugačnih zaključkov od tistih, ki so bili sprejeti v pravnomočni sodbi, pomeni nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP).
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati odločbe o kazenski sankciji, razen če je bila z njo prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 372. člena ZKP v zvezi s 1. točko 1. odstavka 420. člena ZKP). Tudi odločba o stroških kazenskega postopka se sme izpodbijati le, če je sodišče o njih odločilo v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku (3. točka 1. odstavka 420.
člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 371. člena ZKP).
Temeljno pravilo za presojo, ali je poskus neprimeren (23. člen KZ), je, da z uporabljenim sredstvom ali proti domnevnemu predmetu v danem položaju tudi nihče drug ne bi mogel povzročiti prepovedane posledice, tudi če bi ravnal bolj spretno.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sojenje na seji
Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
ZOR člen 178, 178/2, 191, 191/1, 200, 203. ZTVCP člen 41, 45, 56, 88, 88/1-1.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil - obojestranska krivda - presoja deležev
Osnovni vzrok nesreče na toženčevi strani je zaradi nezadostne osvetljenosti traktorja. Poleg tega je toženec glede na konkretne okoliščine pustil premalo prostora za srečevanje in vozil po sredi vozišča. K nesreči pa je prispeval tudi tožnik, ki je vozil motor s hitrostjo 30 do 40 km/h, kar je bilo glede na takratne razmere prehitro. Materialnopravna pravilna je ocena o stopnji toženčeve krivde v višini 70 %.
Če se pogodbeni stranki dogovorita, da mora kupec namesto kupnine vrniti prodajalcu dano posojilo, je to prenovitev terjatve na plačilo kupnine. S tem terjatev na plačilo kupnine preneha, nastane pa terjatev na vrnitev posojila, ki ostane vzajemna nasprotni terjatvi na izročitev kupljene stvari.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
V določbi 2. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni predviden samostojen inšpekcijski ukrep. Ta določba le pojasnjuje način izvedbe sanacije nedovoljenega posega v prostor. Določbe 75. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni mogoče uporabiti v primeru, ko investitor za poseg v prostor nima ustreznega upravnega dovoljenja.
pogojna obsodba - postopek za preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona
Z izpodbijano pravnomočno sodno odločbo je sodišče preklicalo pogojno obsodbo, ki kot samostojna sankcija ni več obstajala, saj je bila pred tem upoštevana v razširjeni pogojni obsodbi (določeni kot enotni kazni z novo preizkusno dobo), ki je vključevala tudi pogojno obsodbo za novo storjeno kaznivo dejanje. S tem je kršilo materialni zakon, saj je z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
URS člen 14.ZPKri člen 2, 2/1, 2/3, 22, 22/1, 34.ZKP člen 560, 560/2.
poprava krivic - revizija - ozemlje sedanje Republike Slovenije - politični zapornik - enakost pred zakonom
Določbo 1. odstavka 22. člena ZPKri je treba razlagati tako, da se sme zahteva za revizijo vložiti samo zoper sodbe, ki so jih v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 izrekla sodišča s sedežem na ozemlju sedanje Republike Slovenije, ne pa tudi - ob smiselni razlagi določbe 2. odstavka 560. člena ZKP - zoper sodbe vojaških sodišč, ki so bila pristojna za območje katerekoli republike bivše SFRJ.
Pogoji za pridobitev statusa političnega zapornika po ZPKri se ne prekrivajo v celoti s pogoji za vložitev revizije po istem zakonu zoper kazensko obsodilno sodbo, gre pa tudi za vsebinsko različna postopka z različnimi predpostavkami in posledicami.
Glede dokazovanja obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunca v Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) ni posebnih določb, kar pomeni, da je obstoj pogojev mogoče v skladu z 2. odstavkom 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dokazovati z vsem, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari, tudi samo z izjavami prič.