zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - trajanje pripora
S tem, ko zagovornik v zahtevi drugače ocenjuje dejstva in okoliščine v zvezi z nujnostjo in obstojem pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, kot je to storilo sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, uveljavlja razlog, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Glede na naravo očitanih kaznivih dejanj, izrečeno kazensko sankcijo ter materialnimi, moralnimi in drugimi posledicami pripora za obdolženca je podano sorazmerje s trajanjem pripora oziroma posegom v njegove pravice.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba obtožbe - ugovor zoper spremenjeno obtožnico - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Sprememba obtožnice se lahko nanaša le na istega obtoženca ter na isti historični dogodek, pri čemer se smejo z njo spremeniti dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja. Vendar mora biti obtoženec tudi v takem primeru natančno obveščen o vseh dejanskih in pravnih okoliščinah spremenjene obtožnice, prav tako pa mora v zvezi z njo imeti primeren čas in možnosti za pripravo obrambe.
Sprememba obtožnice se nanaša na očitek kršitve drugih določb prometnih predpisov, kot so bili navedeni v prvotni obtožnici. Očitek teh kršitev je sicer opredeljen z dejstvi in okoliščinami, ki jih nespremenjena obtožnica ni vsebovala, toda to še ne pomeni, da takšna sprememba ni bila dopustna.
ZTPDR (1989) člen 73.ZOR člen 154, 220.ZS člen 3, 3/2.ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - delno zavrženje revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - povrnitev negmotne in gmotne škode - nesreča na delu ali v zvezi z delom kot pravni standard - pomoč varnostnika pri pokrivanju odprtine na strehi
Samoiniciativno ponujena pomoč delavcu drugega podjetja, ki je popravljalo streho objekta prve toženke, ne more soditi v širši okvir opisa del in nalog varnostnika. Tako pokojnikovo ravnanje ni bilo v nobeni funkcionalni povezavi z njegovim delom. Zato tega škodnega dogodka ni mogoče uvrstiti niti v širši okvir pojma delovne nesreče, torej take nesreče, do katere je prišlo v zvezi z delom.
ZOR člen 172. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 108.ZZK člen 15.ZZK-1 člen 24.ZIZ člen 250, 250/3.
povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini - vpisi v zemljiško knjigo - vknjižba zastavne pravice - predmet vpisa - fizična oseba kot imetnik pravice - vpis imetnika pravice
V konkretnem primeru je izvršilno sodišče v postopku zavarovanja dovolilo zemljiškoknjižni vpis, in je zato tudi moralo ugotoviti obstoj predpisanih pogojev za dovolitev vpisa, zemljiškoknjižno sodišče pa je bilo dolžno le preizkusiti, ali je vpis mogoč glede na zemljiškoknjižno stanje. Toženi stranki se je v tej pravdi očitala huda malomarnost, ker je razpolagala z nepopolnimi podatki, pa kljub temu odredila vknjižbo. Vendar v postopku ni bilo podanih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v zakonitost in pravno veljavnost razpolaganja predlagateljev, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da toženi stranki ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti zaradi opustitve vpisa rojstnih podatkov pri dolžniku.
Zemljiškoknjižni predpisi, ki so se v času sporazuma uporabljali kot pravna pravila, niso vsebovali določbe, da se fizične osebe označijo v zemljiški knjigi tudi z rojstnim datumom, kot je to predpisal kasneje veljavni ZZK v 15. členu, oziroma sedaj veljavni Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki v 24. členu predpisuje celo navedbo enotne matične številke občana. Pravno pravilo paragrafa 108. Zakona o zemljiških knjigah je le splošno določalo, da mora imeti sklep, s katerim se vpis dovoljuje, označene osebe, v katerih korist se izvrši vpis. Glede dovolitve vknjižbe so po pravnem pravilu paragrafa 27 sicer morale biti v listinah označene osebe, ki se udeležujejo pravnega posla tako, da jih ni mogoče zamenjati z drugimi osebami, kar pa je bilo mišljeno zlasti za primere, ko je v istem poslu sodelovalo več oseb z istim imenom. Rojstni datum tudi ni bil potrebna sestavina predloga za vknjižbo (pravno pravilo paragrafa 94), prav tako tega podatka ni predvideval paragraf 109. Pravilnika za voditev zemljiških knjig iz leta 1931, ki je opredeljeval sestavine sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, na katere je bil vodja zemljiške knjige vezan pri vpisu (paragraf 125). Rojstne podatke je omenjal le v povezavi s situacijo, ko bi lahko prišlo do neskladja med osebami, ki jih je bilo treba vpisati.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Po določbah ZPP je določitev vrednosti spornega predmeta dolžnost tožnika, pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost. Če sodišče to svojo dolžnost opusti, ima možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi toženec. ZPP izrecne določbe o tem nima, vendar načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave Republike Slovenije) terja tako razlago.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22139
KZ člen 244, 244/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zastaranje kazenskega pregona - premoženjskopravni zahtevek
Ker obsojenec v letu 1991 ni le sklenil dveh fiktivnih pogodb, temveč je 26.7.1991 in 19.10.1991 tudi odobril izplačili po obeh fiktivnih pogodbah, je bilo kaznivo dejanje po 1. odstavku 244. člena KZ dokončano 26.7.1991 in 19.10.1991. S tem ko je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbah pred potekom desetih let od navedenih datumov, to je 5.4.2001, ni prišlo do absolutnega zastaranja kazenskega pregona.
Ni bistveno, da si obsojenec s storitvijo kaznivega dejanja po 1. odstavku 244. člena KZ ni pridobil premoženjske koristi, pač pa je bistveno, da je s tem, ko je kot direktor podjetja drugemu na podlagi fiktivnih pogodb odobril izplačila, povzročil škodo podjetju, katerega direktor je bil. Tisti, ki škodo povzroči, pa je dolžan tako škodo, če je zoper njega uveljavljan premoženjskopravni zahtevek, poravnati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izvedenskim mnenjem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da v obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, kot je bila ugotovljena, zagovorniki smiselno uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali so v izpodbijani pravnomočni sodbi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP).
CZ člen 9, 62, 154, 161-3. ZUP (1986) člen 3. ZUS člen 14, 14/3, 73. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 17.
naknaden obračun carinskih dajatev
Ne gre za dve odločbi o isti stvari, če je bil tožnik najprej na podlagi listin, za katere je bilo kasneje ugotovljeno, da niso verodostojne, oproščen plačila carine, nato pa mu je bila carina o naknadnem obračunu izterjana. Gre namreč za različni dejanski in pravni podlagi za obračun carine za isto uvoženo blago.
stroški skladiščenja carinskega blaga - stroški nastali po krivdi udeleženca v postopku
Ker je tožnik zavedel carinski organ, da je za uvoz spornega avtomobila podana carinska oprostitev in je carinski organ v naknadnem postopku uvoženi avto ponovno štel za carinsko blago ter odredil njegovo skladiščenje in nato odmeril carinske dajatve, so stroški skladiščenja avtomobila stroški postopka, ki jih je povzročil tožnik sam, zato jih na podlagi 2. odstavka 113. člena ZUP/86 tudi sam trpi. Pri tem pa ni važno, na koga se glasi račun za skladiščenje, ki ga je izdalo podjetje, ki se ukvarja s skladiščenjem.
Po preteku objektivnega roka petih let od vročitve odločbe stranki, razen izjem, obnove ni mogoče več predlagati in tudi ne začeti postopka po uradni dolžnosti.
Ker lahko stranka umakne svojo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v vsakem trenutku, sodišču ni treba v sklepu o ustavitvi postopka navajati razlogov za umik in ustavitev postopka.
ZUS člen 60, 73.ZZZDR člen 4, 102, 103, 119.ZZDej člen 47, 47/1.
omejitev roditeljske pravice
Z dopolnjenimi 15 leti otrok pridobi upravičenje do samostojnega uveljavljanja pravic iz 1. odstavka 47. člena ZZDej oziroma do tega niso več upravičeni njegovi starši po 2. odstavku istega člena. Ker pa je bila roditeljska pravica staršev omejena z odločbo CSD prav zaradi njunega uveljavljanja pravic iz 1. odstavka 47. člena ZZDej, je s tem odpadla pravna podlaga za ukrepanje po 119. členu ZZZDR.
ZUS člen 2, 2/1, 61, 61/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 13, 13-3. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1991) člen 29.
napredovanje v naziv - upravni spor - odločanje o zakonitosti akta
Sodišče odloča o sami stvari po določbi 1. odstavka 61. člena ZUS, če so izpolnjeni tudi pogoji iz 1. odstavka 2. člena ZUS; ker ZOFVI tega ne določa oziroma zaradi narave napredovanja tako odločanje ni potrebno, sodišče ni odločalo o samem napredovanju tožnika v naziv, kot je to zahteval v tožbi in pritožbi.
uporabno dovoljenje - pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca - stranka v postopku - varovanje pravic in koristi
Svoje pravice in pravne koristi tožnik kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt, kot stranka v postopku varuje že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za ta objekt.
ZPP člen 146, 146/1, 365, 365-3. ZUS člen 16, 16/1.
vročanje pisanj - imenovanje pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj
Ker tožnik izkazano sprejema sodna pisanja na naslovu v Sloveniji, ni bilo podlage za zavrženje tožbe zaradi neimenovanja pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj v Sloveniji.
Ker je tožena stranka, kljub preklicu prvostopnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 1.2.1996, tudi v zadnjem sporu vztrajala, da je tožnici delovno razmerje prenehalo in tožnice po 14.4.1996 ni izrecno pozvala na delo, ji po tem datumu ni mogla očitati neupravičenih izostankov, ne glede na to, da si je tožnica zagotovila pravice pri zavodu za zaposlovanje.
Sodišče je prišlo do pravilnega zaključka, da organizacijska sprememba pomeni, da so postali trajno presežni vsi delavci zaposleni na inštitutu, za katere ni bilo mogoče najti drugega ustreznega dela.