razporeditev na delovno mesto - dokončna odločba - napačen pravni pouk
Napačen pravni pouk delavcu ne more biti v škodo in ne spreminja dejstva, da se je bil tožnik dolžan ravnati po sklepu o razporeditvi šele po njegovi dokončnosti. Do tedaj ostaja "v veljavi" prejšnja razporeditev.
trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev
Tožena stranka ne pove, kateri kriteriji naj bi se uporabljali za reševanje trajno presežnih delavcev v tekstilni dejavnosti, dejansko pa tudi v reviziji potrjuje ugotovitev sodišča, da v primeru tožnice ni uporabila nobenih kriterijev.
Disciplinski ukrep javni opomin je mogoče izreči za hujšo kršitev delovnih obveznosti le v primerih, če je bil tak izrek utemeljen v okviru upoštevanja načela individualizacije sankcije, ki velja tudi v disciplinskem postopku.
razporeditev na drugo delovno mesto - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev tožbenemu zahtevku v prejšnjih sojenjih
Okoliščina, da sta sodišči v sporu že odločali in da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku dvakrat ugodilo, ne pomeni v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi bistveno kršilo procesne določbe oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, to lahko pomeni samo to, da so bile njegove prejšnje odločitve pravno zmotne.
ZPP člen 3, 5, 7, 8, 213, 215, 314, 314/1.URS člen 22, 25.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - uporaba pravila o dokaznem bremenu - uporaba načela "in dubio pro reo"
Načelo "in dubio pro reo" in pravilo o dokaznem bremenu sme sodišče uporabiti šele tedaj, če na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega pravno pomembnega dejstva.
Ker je bil tožniku disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izrečen zaradi konkretno ugotovljenih ravnanj, ki so v smislu pravilnika o odgovornosti delavcev tožene stranke pomenila hujšo kršitev delovnih obveznosti, tožniku delovno razmerje ni prenehalo iz razlogov moralno politične neprimernosti, oziroma obnovitveni razlog istega razloga ni podan.
ZPIZ člen 2, 3, 24, 24/3.ZPIZ člen 20, 292, 295.URS člen 2, 155.
pravica do predčasne pokojnine - načelo enakosti
Ker tožnik ob uveljavitvi novega ZPIZ ni pridobil niti ni mogel pridobiti pravice do predčasne pokojnine po prej veljavnih predpisih, niti te pravice po novem zakonu ni mogel pričakovati, načelo enakosti pred zakonom ni bilo kršeno, kot zmotno zatrjuje revizija.
denarno nadomestilo - nadomestilo za brezposelnost
Iz dejanskih zaključkov, do katerih je prišlo sodišče v izpodbijani sodbi, izhaja, da tožnik delovnega razmerja za določen čas ni sklenil v skladu z določbami 17. člena ZDR, saj ni uspel dokazati, da je šlo za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Sodišče je v nasprotju z zatrjevanjem tožnika zaključilo, da je šlo za njegovo protizakonito ravnanje, ker je ravnal z namenom, da bi izigral predpise in si na ta način pridobil pravico do denarnega nadomestila, kar pomeni, da so bile okoliščine za sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom na strani tožnika.
Ker ZZZPB v 4. alinei prvega odstavka 19. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, če so okoliščine za tako sklenitev na strani delavca, je že tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila, pravilni pa sta tudi odločitvi sodišč prve in druge stopnje.
ZPIZ je sicer v 382. členu določil, da naj bi tudi sklad obrtnikov postal sklad za opravljanje storitev prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih podjetnikov, samozaposlenih, njihovih družinskih članov in pri njih zaposlenih delavcev po določbah tega zakona. Vendar do dneva odločanja z zakonom določeni organi navedenega še niso potrdili, prav tako z zakonom določenega in zahtevanega skladovega pokojninskega načrta, ki ga zahteva vsako prostovoljno zavarovanje po določbah tega zakona. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da način zavarovanja in postopki priznavanja pravic še vedno potekajo samo v skladu s pravili sklada, kar pomeni, da sklad še ni sestavni del pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ, ampak vsaj do sprejetja pokojninskega načrta ostaja zavarovanje pri tem skladu civilnopravno razmerje, zato je za reševanje sporov iz tega zavarovanja pristojno redno, ne pa specializirano sodišče.
trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcu - plačilo odpravnine
Ker je bila tudi tožniku v okviru programa prestrukturiranja tožene stranke zagotovljena ustrezna zaposlitev v drugi družbi, tožena stranka tožniku ni bila dolžna plačati odpravnine po 36. f členu ZDR (1990), ne glede na njegovo vlogo, ki jo je odigral v postopku prestrukturiranja.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delodajalec ne more uspešno trditi, da ni bil seznanjen z vsebino listin, ki jih je predložil delavec, če teh listin ni pregledal in se ni prepričal o njihovi vsebini. Zaradi tega ni utemeljena odpoved delovnega razmerja zaradi zamolčanja podatkov po določbi 8. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (1990).
disciplinski postopek - ukrep prenehanja delovnega razmerja - kvalifikatorna okoliščina
Pri ugotavljanju posebnih okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) gre za ugotavljanje dejanskega stanja in te okoliščine morajo ugotoviti že disciplinski organi delodajalca. Sodišče samo jih ne more ugotavljati, ampak lahko le presoja pravilnost in zakonitost dokončne delodajalčeve odločitve.
ZDR (1990) člen 61, 61/3, 100, 100/1-5.ZZVZZ člen 80.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - bolniški stalež
Mnenja in izvidi zdravnikov oziroma zdravniških komisij so le strokovna medicinska mnenja o zdravstveni sposobnosti zavarovancev za delo. V postopku odločanja o pravicah iz delovnega razmerja so le eden od možnih dokazov, ne pomenijo pa odločitve o pravicah delavca:
ne o njegovih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne o njegovih pravicah iz delovnega razmerja.
Iz določbe prvega odstavka 83. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) izhaja, da delavec ne more zahtevati varstva pravice pri pristojnem sodišču, če je ni vložil v 15 dneh od prejema odločitve pristojnega organa. Gre za procesno predpostavko, zaradi katere je tožba, vložena v nasprotju z določili 83. člena ZTPDR, nedovoljena. Zato je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbo v tem delu pod 1/1. in 1/2 zavrglo. Rok je prekluziven in mora nanj sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pri tem ni mogoče upoštevati določbe 105. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki podaljšuje rok za uveljavitev pravice do sodnega varstva v primeru molka organa, kar smiselno uveljavlja revizija, saj v konkretnem primeru ne gre za molk organa tožene stranke, ampak za vprašanje, ali je odgovor na pritožbo tožene stranke z dne 3.3.1992 ustrezal kot sklep ali ne. V tem primeru pa gre za dejansko ugotovitev obeh nižjih sodišč, ki je revizijsko sodišče zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP niti ne more niti ne sme spreminjati. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi izrecno navedlo, da gre za sklep tožene stranke z dne 3.3.1992, je bilo v tem delu možno edino zavrženje tožbe zaradi bistvene prekoračitve roka iz prvega odstavka 83. člena ZTPDR.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov ob sklenitvi delovnega razmerja
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi tožnica dajala neresnične podatke o svoji strokovni izobrazbi in strokovnih izpitih. Zato ni podan zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje in drugostopenjsko sodišče sta ugotovili (ugotovitev dejanskega stanja), da pri tožnici gre za stalno izpostavljenost negativnim vplivom, pa čeprav je iz opisa nalog, ki ga je predložila revidentka, razvidno, da je bila tožnica samo pretežno izpostavljena vplivu kemikalij in nevarnosti infekcije z veliko intenzivnostjo in tudi da delo opravlja pretežno stoje (uporabljeno izrazje ni povsem primerljivo). Ker pa gre za ugotovitev dejanskega stanja, na katero je revizijsko sodišče vezano zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP, revizijsko sodišče soglaša z zaključki nižjih sodišč, da sporna pogodba o zaposlitvi ni bila v skladu s kolektivno pogodbo in sta zato nižji sodišči toženi stranki pravilno naložili, da je dolžna predložiti tožnici v podpis pogodbo o zaposlitvi, ki bo usklajena z določili kolektivne pogodbe.
Ne glede na to, ali gre za spor iz pogodbe o delu po 4. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 119/94 - ZDSS) ali za spor o premoženjskih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja po 2. točki 4. člena ZDSS, je za obe vrsti sporov stvarno pristojno delovno sodišče.