Razvezani zakonec, ki mu je že bila priznana pravica do vdovske pokojnine, še naprej uživa to pravico, četudi vdovec (zakonec iz kasnejše zakonske zveze) uveljavi pravico do (dela) vdovske pokojnine po pokojnem zakoncu. V tem primeru je razvezani zakonec souživalec vdovske pokojnine, kar pomeni, da se priznana pravica, ki je za posameznega upravičenca določena v višini 70 % osnove, deli na enake dele.
Naročnik, sedaj toženec, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo dne 6.3.2006, to pa je ob pravilni uporabi materialnega prava odločilni trenutek za nastanek obveznosti plačila provizije, saj s tem trenutkom obveznost iz naslova provizije zapade v plačilo. Iz posredniške pogodbe izhajajoče pravice in obveznosti pravdnih strank so zato v celoti nastale že pred kasnejšo sklenitvijo dogovora med posrednikom in naročnikom o hrambi overjene prodajne pogodbe, zato slednji dogovor na pravice in obveznosti iz posredniške pogodbe ne vpliva.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – akt o sistemizaciji
Ker je iz ponujene pogodbe o zaposlitvi razvidno, za kakšna dela naj bi jo tožnica sklenila ter kakšna je zahtevana izobrazba, dejstvo, da delovno mesto, na katero se pogodba o zaposlitvi nanaša, še ni sistemizirano (ampak je nova reorganizacija v pripravi), ne vpliva na zakonitost odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC0002284
ZIZ člen 260.
zavarovanje terjatve - predhodna odredba
260. člen ZIZ določa, kakšne predhodne odredbe lahko odredi sodišče in med njimi je v 6. tč. določena predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini. Drugih predhodnih odredb 260. čl. ZIZ ne določa, torej ne določa takšne predhodne odredbe, kot jo je predlagala predlagateljica.
Tožnik je bil zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez sredstev, saj ni prejemal nadomestila za brezposelnost, se je pa v 4 mesecih po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu za nedoločen čas. Za ta čas mu je bil s sodno odločbo priznan obstoj delovnega razmerja. Ker je bil pri toženi stranki zaposlen 3 leta in 8 mesecev, bi v primeru zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prejel odpravnino v višini 3/5 povprečne mesečne plače. Glede na te okoliščine je odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini ene tožnikove mesečne plače primerna.
Ker tožena stranka ni poskrbela za ustrezni nadzor in varen potek dela (ampak je dopuščala, da so delavci izdajali blago v skladišču v času malice, ko ni bilo na razpolago viličarja), krivdno odgovarja za škodo, ki jo je tožnik utrpel s tem, ko se je povzpel po konzolah in poškodoval.
Na podlagi tožnikove odločitve, da bo pomagal kupcu, zaradi česar se je povzpel na konzolo in ni počakal na viličarja, je njegov soprispevek k nastali škodi ocenjen na 20 %.
izvedensko mnenje – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v kazenskem postopku - položaj izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom iz 243 do 254. člena ZPP v luči načel neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedenskega mnenja iz kazenskega spisa zato mimo volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz, do katerega bi se bilo sodišče prve stopnje dolžno dokazno opredeliti.
Sodišče ne more prepustiti sodnemu izvedencu ugotovitve, ali obstaja pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadur, ampak mora to presoditi samo. Sodnemu izvedencu zgolj naloži izračun višine plačila opravljenih nadur, pri tem pa mu mora dati natančna navodila, kako naj izvedensko mnenje pripravi (in pove, kakšna je bila med strankama dogovorjena plača kot osnova za izplačilo nadur).
privilegirana preživninska terjatev - izvršba na plačo
Preživninska terjatev je privilegirana samo v primeru izvršbe na podlagi izplačilne prepovedi, v ostalih primerih pa velja vrstni red pridobitve pravice do poplačila.
Dejstvo, da v novem zakoniku kot kaznivo dejanje ni več določeno samostojno kaznivo dejanje grdega ravnanja, kot je bilo opredeljeno v 146. členu KZ, ne pomeni, da tako dejanje ni več kaznivo. Grdo ravnanje se pojavlja kot izvršitveno ravnanje oziroma kot zakonski znak v kaznivem dejanju ogrožanja varnosti (135. člen KZ-1), nasilja v družini (191. člen KZ-1) ter v kaznivem dejanju nasilništva (296. člen KZ-1). V vsakem konkretnem primeru pa je treba presoditi tudi, ali dejanje po opisu morda izpolnjuje znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1 (tako imenovana realna injuria). Pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 146. členu KZ in novem kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 gre za identiteto glede objekta kazenskopravnega varstva, saj gre v obeh primerih za varstvo ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020752
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429, 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 73, 73.
razžalitev - ustavitev postopka - smrt pooblaščenca
Ker iz dopisa zasebnega tožilca ne izhaja, da namerava zaradi smrti pooblaščenke v kazenskem postopku nastopati sam, temveč očitno s pooblaščencem, sodišče prve stopnje glavne obravnave ne bi smelo razpisati in nanjo povabiti le zasebnega tožilca. Statut Odvetniške zbornice Slovenije v 73. členu določa, da če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov, prevzemnik odvetniške pisarne pa je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni, obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika, določa pa tudi, da je prevzemnik odvetniške pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.
ZP-1 člen 82, 83, 214, 214/1. ZPSV člen 17. ZDavP-1 člen 2, 2/3, 4. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/3.
pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa - odločanje o davčnih kršitvah
Na podlagi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa kot prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi kršitev ZPSV, ki jo je umestiti v pojem „davčnih kršitev“, izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezno delovno mesto – stopnja strokovne izobrazbe
Tožnici je bilo ponujeno ustrezno delovno mesto, saj se zanj zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za delovno mesto, na katerega se nanaša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem ni bistveno, da se za ponujeno delovno mesto alternativno zahteva tudi nižja stopnja strokovne izobrazbe.
zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega - zavrženje kazenske ovadbe
Oškodovanec nima pravice zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok, v katerem bi po zavrženju ovadbe lahko začel kazenski pregon. Ob pogojih iz drugega odstavka 61. člena ZKP sme oškodovanec zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, da bi nadaljeval kazenski pregon le, če se brez svoje krivde ni udeležil glavne obravnave, na kateri je državni tožilec odstopil od pregona, pa tudi v takšnem primeru zgolj odsotnost z dela zaradi bolezni, ne da bi bile navedene okoliščine, ki so preprečevale tudi procesno dejanje, ne morejo biti razlog, da se zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.
kaznivo dejanje nasilništva - ogrožanje varnosti - sprememba kazenskega zakona - znaki kaznivega dejanja - predlog za kazenski pregon - časovna veljavnost zakona - pravna presoja dejanja - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - okoliščine, ki izključujejo pregon - kršitev kazenskega zakona - predlagalni delikt
Obdolženčevo grdo ravnanje nad staršema je še vedno izvršitveno ravnanje v smislu nasilniškega obnašanja, kot je opredeljeno v 1. odstavku 296. člena KZ-1, vendar opis ne vsebuje nadaljnjega elementa tega kaznivega dejanja, to je nastanka posledice storilčevega izvršitvenega dejanja pri oškodovancu, v konkretnem primeru, da naj bi bil vsak od staršev z obdolženčevim grdim ravnanjem nad njima, spravljen v podrejen položaj. Posledica obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki pa je opisana v dejanju, pa ni več element kaznivega dejanja nasilništva po KZ-1.
So pa v opisu obdolženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 135. člena KZ-1, ki ga stori, kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, predpisana kazen pa je denarna kazen ali zapor do enega leta. V skladu z določbo 2. odstavka 135. člena KZ-1 se pregon za to kaznivo dejanje začne na predlog.
Neobstoj predloga za pregon pri predlagalnem deliktu izključuje nadaljnji kazenski pregon obdolženca, zato pritožbeno sodišče obstoja milejšega kaznivega dejanja po 135. členu KZ-1 ni moglo ugotavljati.
KZ člen 203, 203/1, 203/3, 203, 203/1, 203/3. ZJSRS člen 21a.
neplačevanje preživnine - pogojna obsodba - plačevanje preživnine kot poseben pogoj - očitne pomote, ki niso v škodo obdolženemu - vpliv dejstva, da preživninski upravičenec prejema preživnino od jamstvenega in preživninskega sklada rs, na obstoj kaznivega dejanja neplačevanja preživnine
Pritožba upravičeno navaja, da bi bilo obdolžencu s sodbo pravilno naložiti, da mora v bodoče preživnino za sina redno plačevati, ker je to zakonska dolžnost starša, preživljanje otroka je obveznost, ki je ni mogoče odložiti oziroma ne izvrševati zgolj zato, ker roditelj trenutno ni v rednem delovnem razmerju.
ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 12, 210, 219, 12, 210, 219. OZ člen 5, 190, 198, 5, 190, 198. ZPND člen 22, 22.
uporabnina - neupravičena pridobitev - zloraba pravice - zloraba solastninske pravice - solastnina - nevzdržna solastninska skupnost - pravica do uporabnine
Kdor z zlorabo solastninske pravice povzroči nevzdržno solastninsko skupnost, zaradi katere drugi solastniki ne morejo nemoteno souporabljati nepremičnine, ter je iz tega razloga prisilno izseljen, ni upravičen do plačila uporabnine.
SZ člen 117, 123, 123, 117. ZPP člen 185, 339/1, 185, 339/1. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2, 2.
privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve za odkup stanovanja - vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje sfrj - podredni zahtevek
Dejstvo, da je tožnik nekoč imel stanovanjsko pravico, po poteku dveletnega roka iz 123. člena SZ (šteto pod pogoji Uredbe) več ne opravičuje k sklenitvi prodajne pogodbe.
Tožnik ni podal dejanskih navedb, ki bi lahko povzročile uporabo Sporazuma, ki ureja vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ oz. iz njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, zakaj in kako naj bi vprašanja nasledstva vplivala na privatizacijo stanovanja, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico.
Pritožnik pravilno poudarja, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o podrednem zahtevku, obravnavalo ugovore, ki jih toženka ni postavila, saj se ta v obravnavo podredno postavljenega tožbenega zahtevka sploh ni spustila. Nanj še ni bila dolžna odgovoriti, saj je sodišče prve stopnje spremembo tožbe dovolilo šele s sklepom, ki ga je izdalo skupaj z obravnavano sodbo in toženki vročilo po zaključku naroka za glavno obravnavo.
zemljiškoknjižni postopek - odločanje o vpisih - opravljanje vpisov - pomotni vpisi
Samo pomotni vpis zemljiškoknjižno sodišče popravi po uradni dolžnosti; druge napake v zemljiškoknjižnem postopku, čeprav so očitne, je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.
pravočasnost podane izjave o nadaljevanju kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - organ pristojen za sprejem izjave o nadaljevanju kazenskega pregona
Drugi odstavek 87. člena ZKP določa, da velja izjava, vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči pred pretekom roka. Vloga je pravočasna, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo pošlje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku pritožbenega roka, kot v obravnavanem primeru.