Sodišče ne more prepustiti sodnemu izvedencu ugotovitve, ali obstaja pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadur, ampak mora to presoditi samo. Sodnemu izvedencu zgolj naloži izračun višine plačila opravljenih nadur, pri tem pa mu mora dati natančna navodila, kako naj izvedensko mnenje pripravi (in pove, kakšna je bila med strankama dogovorjena plača kot osnova za izplačilo nadur).
ZP-1 člen 82, 83, 214, 214/1. ZPSV člen 17. ZDavP-1 člen 2, 2/3, 4. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/3.
pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa - odločanje o davčnih kršitvah
Na podlagi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa kot prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi kršitev ZPSV, ki jo je umestiti v pojem „davčnih kršitev“, izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.
KZ člen 203, 203/1, 203/3, 203, 203/1, 203/3. ZJSRS člen 21a.
neplačevanje preživnine - pogojna obsodba - plačevanje preživnine kot poseben pogoj - očitne pomote, ki niso v škodo obdolženemu - vpliv dejstva, da preživninski upravičenec prejema preživnino od jamstvenega in preživninskega sklada rs, na obstoj kaznivega dejanja neplačevanja preživnine
Pritožba upravičeno navaja, da bi bilo obdolžencu s sodbo pravilno naložiti, da mora v bodoče preživnino za sina redno plačevati, ker je to zakonska dolžnost starša, preživljanje otroka je obveznost, ki je ni mogoče odložiti oziroma ne izvrševati zgolj zato, ker roditelj trenutno ni v rednem delovnem razmerju.
Nedopustno je, da stranka (predvsem tožnik, ki sam odloča o času vložitve tožbe) računa s tem, da bo šele med pravdo zbrala dokaze, ki bi jih morala predložiti oziroma predlagati do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
privilegirana preživninska terjatev - izvršba na plačo
Preživninska terjatev je privilegirana samo v primeru izvršbe na podlagi izplačilne prepovedi, v ostalih primerih pa velja vrstni red pridobitve pravice do poplačila.
Na podlagi 5.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) učinkuje vpis pravic in pravnih dejstev od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Za presojo, ali so bili podani pogoji za vpis je torej pomemben ta trenutek in ne trenutek, ko je sodišče izdalo sklep o vpisu.
sodna ureditev meje – materialnopravni kriteriji – vrednost spornega mejnega prostora
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti vrednost spornega mejnega prostora. Postopanje sodišča pa je odvisno od ugotovitve, ali ta vrednost presega vrednost dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti. V vsakem primeru mora ugotovljeno vrednost navesti v izreku sklepa.
Sodišče prve stopnje se je pri obsegu škode utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, ki vsebuje poleg strokovnega mnenja tudi anamnestične podatke, na katere tožnik ob izpovedi ni imel pripomb. Pritožbeno sodišče je ob pregledu sodne prakse preizkusilo tožnikov primer glede na tip poškodbe, ko spada glede na to uvrstitev ta primer v skupino srednje hudih primerov.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0003670
OZ člen 299, 299/2. ZD člen 142.
plačilo zapustnikovega dolga – omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja – zamuda dolžnika – začetek sodnega postopka
Po določbi 2.odst. 299.čl. Obligacijskega zakonika pride dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Iz te določbe torej ne sledi, da bi bil avtomatično začetek določenega sodnega postopka tisti trenutek, ki določa čas nastanka zamude.
OZ člen 511, 511/2, 511, 511/2. ZZK-1 člen 46, 46/1, 125, 125/1, 128, 128/1, 161, 161/3, 161/3-2, 161/3-3, 46, 46/1, 125, 125/1, 128, 128/1, 161, 161/3, 161/3-2, 161/3-3.
predkupna pravica - izbris vknjižbe predkupne pravice - načelo dispozitivnosti postopka - trajanje predkupne pravice
Zaradi pomanjkanja ustreznega predloga zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno po uradni dolžnosti odločiti o izbrisu v korist nasprotnih udeležencev vknjižene predkupne pravice in je tako odločilo o zahtevku, ki ni bil postavljen.
duševne bolečine zaradi smrti moža - premoženjska škoda iz naslova vzdrževanja groba
Pravno priznano premoženjsko škodo iz naslova vzdrževanja groba predstavlja tista škoda, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, skratka tista škoda v obliki izdatkov, ki svojcu nastajajo v obdobju po smrti pokojnega oziroma v bližnjem časovnem obdobju, saj takrat okolica glede na običajno ravnanje ljudi od žalujočega svojca pričakuje, da bo intenzivno izkazoval skrb za grob pokojnega svojca z obiski, prižiganjem sveč, urejanjem, krasitvijo, in podobno. Od pojmovanja krajevnoobičajne pietete oziroma žalovanja je odvisno, koliko časa ta doba traja, kot rečeno pa je prav gotovo daljša v manj urbaniziranih naseljih in v primerih hudih tragedij, kot je bila v danem primeru. To dobo glede na vse okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje na dobo petih let po smrti pokojnega.
OZ člen 300, 300/1, 302, 302/1. ZKZ člen 19, 20, 21, 22. ZNP člen 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177.
prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - upniška zamuda - sodni depozit - pravica do izjave v postopku
Sodna odločba, s katero je predlagatelj dokazoval upniško zamudo nasprotnega udeleženca, je nalagala nasprotnemu udeležencu sklenitev pogodbe s tožnikom za več kmetijskih zemljišč, predlagatelju pa, naj kupnino plača v 15-ih dneh po odobritvi pogodbe pri Upravni enoti P.. Predlagatelj ni niti trdil, niti izkazal, da bi odobritev zahteval, pritožba pa zatrjuje, da naj bi bila predlagateljeva zahteva v upravnem postopku zavrnjena. Ker gre za odločilno okoliščino, od katere je odvisen nastop upničine zamude, prvostopenjsko sodišče pa je ni ugotavljalo, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti.
Tožnik zahteva povrnitev škode zaradi nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti oziroma zaradi izpolnitve z napako. Prvostopenjsko sodišče je sicer štelo, da je z ravnanjem tožene stranke tožniku dejansko bila povzročena škoda, vendar menilo, da do njene povrnitve ni upravičen, ker ni uspel dokazati protipravnega ravnanja tožene stranke. Ne gre torej za t.i. civilni delikt, katerega sestavni del mora biti protipravnost povzročiteljevega ravnanja.
prekluzivni pritožbeni rok - vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo
8-dnevni pritožbeni rok je prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, saj zakon tega izrecno ne določa. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Res pa je, da zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Na podlagi 89. čl. ZKP tako lahko sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za pritožbo zoper sodbo, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje. Kaj so opravičljivi razlogi za zamudo, je dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru. Upravičen razlog pa je vsaka takšna okoliščina, na katero obdolženec objektivno ni mogel vplivati, pa tudi taka, ki jo je sicer sam povzročil, vendar nenamerno.
Tožeča stranka je v posestni pravdi predlagala izdajo regulacijske (ureditvene) začasne odredbe, saj je predlagala, da se z začasno odredbo do konca posestnega spora uredi sporno razmerje tako, da se tožeči stranki omogoči takojšnja prevoznost po poti, ki jo je po trditvah v tožbi tožeča stranka uporabljala za dostop do svojih nepremičnin in teče po nepremičninah tožene stranke.
Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, kar ima za nadaljnjo posledico, da se povečajo dedni deleži sodedičev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – materialnopravni pobot
Dolžnik je trdil, da je že pred vložitvijo predmetnega predloga za izvršbo upnikova terjatev prenehala na podlagi materialnopravnega pobota, ki ga je dolžnik izjavil 21.12.2007, o čemer je predložil dokaze. Pri tem pa ni pomembno, da upnik dolžnikove terjatve ne priznava, saj če bi se v sledeči pravdi ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za pobot po 311. čl. Obligacijskega zakonika, bi to imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
nadomestitev globe - oprava koristne naloge - Center za socialno delo (CSD) - vabilo na razgovor
Pogoj za uporabo domneve iz IV. odst. 202.c čl. ZP-1 je, da je storilec na razgovor za določitev konkretne naloge s strani centra za socialno delo bil pravilno vabljen.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza
Utemeljeno lahko sodišče zavrne izvedbo predlaganega dokaza le kadar obstajajo opravičeni razlogi. Ti pa so podani samo takrat, kadar se predlaga izvedba dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega pravno nerelevantnega dejstva; kadar se predlaga izvedba dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano; kadar se predlaga izvedba popolnoma neprimernih dokazov in kadar so dokazi podani z namenom zavlačevanja ali če so ti prepozni.