ZP-1 člen 82, 83, 214, 214/1. ZPSV člen 17. ZDavP-1 člen 2, 2/3, 4. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/3.
pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa - odločanje o davčnih kršitvah
Na podlagi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa kot prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi kršitev ZPSV, ki jo je umestiti v pojem „davčnih kršitev“, izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezno delovno mesto – stopnja strokovne izobrazbe
Tožnici je bilo ponujeno ustrezno delovno mesto, saj se zanj zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za delovno mesto, na katerega se nanaša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem ni bistveno, da se za ponujeno delovno mesto alternativno zahteva tudi nižja stopnja strokovne izobrazbe.
Sodišče ne more prepustiti sodnemu izvedencu ugotovitve, ali obstaja pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadur, ampak mora to presoditi samo. Sodnemu izvedencu zgolj naloži izračun višine plačila opravljenih nadur, pri tem pa mu mora dati natančna navodila, kako naj izvedensko mnenje pripravi (in pove, kakšna je bila med strankama dogovorjena plača kot osnova za izplačilo nadur).
Dejstvo, da v novem zakoniku kot kaznivo dejanje ni več določeno samostojno kaznivo dejanje grdega ravnanja, kot je bilo opredeljeno v 146. členu KZ, ne pomeni, da tako dejanje ni več kaznivo. Grdo ravnanje se pojavlja kot izvršitveno ravnanje oziroma kot zakonski znak v kaznivem dejanju ogrožanja varnosti (135. člen KZ-1), nasilja v družini (191. člen KZ-1) ter v kaznivem dejanju nasilništva (296. člen KZ-1). V vsakem konkretnem primeru pa je treba presoditi tudi, ali dejanje po opisu morda izpolnjuje znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1 (tako imenovana realna injuria). Pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 146. členu KZ in novem kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 gre za identiteto glede objekta kazenskopravnega varstva, saj gre v obeh primerih za varstvo ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS.
duševne bolečine zaradi smrti moža - premoženjska škoda iz naslova vzdrževanja groba
Pravno priznano premoženjsko škodo iz naslova vzdrževanja groba predstavlja tista škoda, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, skratka tista škoda v obliki izdatkov, ki svojcu nastajajo v obdobju po smrti pokojnega oziroma v bližnjem časovnem obdobju, saj takrat okolica glede na običajno ravnanje ljudi od žalujočega svojca pričakuje, da bo intenzivno izkazoval skrb za grob pokojnega svojca z obiski, prižiganjem sveč, urejanjem, krasitvijo, in podobno. Od pojmovanja krajevnoobičajne pietete oziroma žalovanja je odvisno, koliko časa ta doba traja, kot rečeno pa je prav gotovo daljša v manj urbaniziranih naseljih in v primerih hudih tragedij, kot je bila v danem primeru. To dobo glede na vse okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje na dobo petih let po smrti pokojnega.
prekluzivni pritožbeni rok - vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo
8-dnevni pritožbeni rok je prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, saj zakon tega izrecno ne določa. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Res pa je, da zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Na podlagi 89. čl. ZKP tako lahko sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za pritožbo zoper sodbo, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje. Kaj so opravičljivi razlogi za zamudo, je dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru. Upravičen razlog pa je vsaka takšna okoliščina, na katero obdolženec objektivno ni mogel vplivati, pa tudi taka, ki jo je sicer sam povzročil, vendar nenamerno.
Na podlagi 5.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) učinkuje vpis pravic in pravnih dejstev od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Za presojo, ali so bili podani pogoji za vpis je torej pomemben ta trenutek in ne trenutek, ko je sodišče izdalo sklep o vpisu.
Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, kar ima za nadaljnjo posledico, da se povečajo dedni deleži sodedičev.
Sodišče prve stopnje se je pri obsegu škode utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, ki vsebuje poleg strokovnega mnenja tudi anamnestične podatke, na katere tožnik ob izpovedi ni imel pripomb. Pritožbeno sodišče je ob pregledu sodne prakse preizkusilo tožnikov primer glede na tip poškodbe, ko spada glede na to uvrstitev ta primer v skupino srednje hudih primerov.
OZ člen 511, 511/2, 511, 511/2. ZZK-1 člen 46, 46/1, 125, 125/1, 128, 128/1, 161, 161/3, 161/3-2, 161/3-3, 46, 46/1, 125, 125/1, 128, 128/1, 161, 161/3, 161/3-2, 161/3-3.
predkupna pravica - izbris vknjižbe predkupne pravice - načelo dispozitivnosti postopka - trajanje predkupne pravice
Zaradi pomanjkanja ustreznega predloga zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno po uradni dolžnosti odločiti o izbrisu v korist nasprotnih udeležencev vknjižene predkupne pravice in je tako odločilo o zahtevku, ki ni bil postavljen.
OZ člen 300, 300/1, 302, 302/1. ZKZ člen 19, 20, 21, 22. ZNP člen 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177.
prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - upniška zamuda - sodni depozit - pravica do izjave v postopku
Sodna odločba, s katero je predlagatelj dokazoval upniško zamudo nasprotnega udeleženca, je nalagala nasprotnemu udeležencu sklenitev pogodbe s tožnikom za več kmetijskih zemljišč, predlagatelju pa, naj kupnino plača v 15-ih dneh po odobritvi pogodbe pri Upravni enoti P.. Predlagatelj ni niti trdil, niti izkazal, da bi odobritev zahteval, pritožba pa zatrjuje, da naj bi bila predlagateljeva zahteva v upravnem postopku zavrnjena. Ker gre za odločilno okoliščino, od katere je odvisen nastop upničine zamude, prvostopenjsko sodišče pa je ni ugotavljalo, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0003670
OZ člen 299, 299/2. ZD člen 142.
plačilo zapustnikovega dolga – omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja – zamuda dolžnika – začetek sodnega postopka
Po določbi 2.odst. 299.čl. Obligacijskega zakonika pride dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Iz te določbe torej ne sledi, da bi bil avtomatično začetek določenega sodnega postopka tisti trenutek, ki določa čas nastanka zamude.
sodna ureditev meje – materialnopravni kriteriji – vrednost spornega mejnega prostora
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti vrednost spornega mejnega prostora. Postopanje sodišča pa je odvisno od ugotovitve, ali ta vrednost presega vrednost dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti. V vsakem primeru mora ugotovljeno vrednost navesti v izreku sklepa.
Tožnik zahteva povrnitev škode zaradi nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti oziroma zaradi izpolnitve z napako. Prvostopenjsko sodišče je sicer štelo, da je z ravnanjem tožene stranke tožniku dejansko bila povzročena škoda, vendar menilo, da do njene povrnitve ni upravičen, ker ni uspel dokazati protipravnega ravnanja tožene stranke. Ne gre torej za t.i. civilni delikt, katerega sestavni del mora biti protipravnost povzročiteljevega ravnanja.
Tožeča stranka je v posestni pravdi predlagala izdajo regulacijske (ureditvene) začasne odredbe, saj je predlagala, da se z začasno odredbo do konca posestnega spora uredi sporno razmerje tako, da se tožeči stranki omogoči takojšnja prevoznost po poti, ki jo je po trditvah v tožbi tožeča stranka uporabljala za dostop do svojih nepremičnin in teče po nepremičninah tožene stranke.
preložitev naroka – upravičen razlog izostanka z naroka – zdravniško potrdilo
Že potrditev zdravnice splošne ambulante, da je bil zakoniti zastopnik toženca bolan dne 12.02.2007, ni izkazovalo da se ta ni sposoben udeležiti obravnave, ki je bila na sodišču razpisana dne 27.02.2007.
ZIZ člen 189, 189/1, 189/2, 189/3, 189, 189/1, 189/2, 189/3. ZPP člen 122, 339, 339/1, 122, 339, 339/1.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik nepremičnine najugodnejšemu ponudniku - kršitev predpisov o izvedbi javne dražbe - sestava zapisnika o javni dražbi - vprašanje pravočasno podane zadnje najugodnejše ponudbe - izvedba javne dražbe - relativna bistvena kršitev določb postopka
Tako se pokaže, da glede na pomembnost navedenega 10 minutnega časovnega intervala sodišče prve stopnje ni povsem pravilno in dosledno upoštevalo predpisov o izvedbi javne dražbe in zapisnik ni v celoti sestavljen tako, da bi omogočal nadzor in oceno nad pravilnostjo postopka, ko ni natančno zabeleženo, kdaj je bila dana zadnja, sporna ponudba, kar bi omogočalo natančno oceno, ali je bila dana pravočasno ali prepozno. Kršitev teh predpisov, ki jo pritožba izrecno uveljavlja ima lahko vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
V tem bo moralo sodišče prve stopnje natančno upoštevati navedena postopkovna pravila, tako glede beleženja časa začetka posameznega sestavnega intervala v smislu drugega odstavka člena 189. ZIZ, kot tudi glede časa podaje ponudb s strani udeležencev, kot tudi časa poteka zadnjega upoštevnega intervala in posledičnega konca dražbe. Pri tem pa tudi pritožbeno sodišče meni, da je potrebno pri izvedbi javne dražbe omogočiti štetje časa z isto natančno uro, ki bo vidna tako za sodišče kot za udeležence postopka, tako da ne bo nobenega dvoma, kdaj se določeni upoštevni čas začne oziroma konča. Četudi je nekaj tehtnosti v nakazovanju sodišča prve stopnje na procesno nekorektno ravnanje pritožnice, pa to na pravilnost izpodbijane odločitve ne more imeti vpliva, saj je treba v primeru izvedbe vsake javne dražbe ne glede na udeležence te, to izvesti skrajno skrbno in natančno ravno glede na pomen navedenega 10 minutnega časovnega intervala v smislu drugega odstavka 189 ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – materialnopravni pobot
Dolžnik je trdil, da je že pred vložitvijo predmetnega predloga za izvršbo upnikova terjatev prenehala na podlagi materialnopravnega pobota, ki ga je dolžnik izjavil 21.12.2007, o čemer je predložil dokaze. Pri tem pa ni pomembno, da upnik dolžnikove terjatve ne priznava, saj če bi se v sledeči pravdi ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za pobot po 311. čl. Obligacijskega zakonika, bi to imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.