ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 12, 210, 219, 12, 210, 219. OZ člen 5, 190, 198, 5, 190, 198. ZPND člen 22, 22.
uporabnina - neupravičena pridobitev - zloraba pravice - zloraba solastninske pravice - solastnina - nevzdržna solastninska skupnost - pravica do uporabnine
Kdor z zlorabo solastninske pravice povzroči nevzdržno solastninsko skupnost, zaradi katere drugi solastniki ne morejo nemoteno souporabljati nepremičnine, ter je iz tega razloga prisilno izseljen, ni upravičen do plačila uporabnine.
izvedensko mnenje – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v kazenskem postopku - položaj izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom iz 243 do 254. člena ZPP v luči načel neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedenskega mnenja iz kazenskega spisa zato mimo volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz, do katerega bi se bilo sodišče prve stopnje dolžno dokazno opredeliti.
zemljiškoknjižni postopek - odločanje o vpisih - opravljanje vpisov - pomotni vpisi
Samo pomotni vpis zemljiškoknjižno sodišče popravi po uradni dolžnosti; druge napake v zemljiškoknjižnem postopku, čeprav so očitne, je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.
pravočasnost podane izjave o nadaljevanju kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - organ pristojen za sprejem izjave o nadaljevanju kazenskega pregona
Drugi odstavek 87. člena ZKP določa, da velja izjava, vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči pred pretekom roka. Vloga je pravočasna, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo pošlje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku pritožbenega roka, kot v obravnavanem primeru.
Na podlagi 5.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) učinkuje vpis pravic in pravnih dejstev od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Za presojo, ali so bili podani pogoji za vpis je torej pomemben ta trenutek in ne trenutek, ko je sodišče izdalo sklep o vpisu.
sodna ureditev meje – materialnopravni kriteriji – vrednost spornega mejnega prostora
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti vrednost spornega mejnega prostora. Postopanje sodišča pa je odvisno od ugotovitve, ali ta vrednost presega vrednost dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti. V vsakem primeru mora ugotovljeno vrednost navesti v izreku sklepa.
prekluzivni pritožbeni rok - vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo
8-dnevni pritožbeni rok je prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, saj zakon tega izrecno ne določa. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Res pa je, da zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Na podlagi 89. čl. ZKP tako lahko sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za pritožbo zoper sodbo, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje. Kaj so opravičljivi razlogi za zamudo, je dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru. Upravičen razlog pa je vsaka takšna okoliščina, na katero obdolženec objektivno ni mogel vplivati, pa tudi taka, ki jo je sicer sam povzročil, vendar nenamerno.
Tožnik zahteva povrnitev škode zaradi nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti oziroma zaradi izpolnitve z napako. Prvostopenjsko sodišče je sicer štelo, da je z ravnanjem tožene stranke tožniku dejansko bila povzročena škoda, vendar menilo, da do njene povrnitve ni upravičen, ker ni uspel dokazati protipravnega ravnanja tožene stranke. Ne gre torej za t.i. civilni delikt, katerega sestavni del mora biti protipravnost povzročiteljevega ravnanja.
Tožeča stranka je v posestni pravdi predlagala izdajo regulacijske (ureditvene) začasne odredbe, saj je predlagala, da se z začasno odredbo do konca posestnega spora uredi sporno razmerje tako, da se tožeči stranki omogoči takojšnja prevoznost po poti, ki jo je po trditvah v tožbi tožeča stranka uporabljala za dostop do svojih nepremičnin in teče po nepremičninah tožene stranke.
Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, kar ima za nadaljnjo posledico, da se povečajo dedni deleži sodedičev.
Sodišče prve stopnje se je pri obsegu škode utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, ki vsebuje poleg strokovnega mnenja tudi anamnestične podatke, na katere tožnik ob izpovedi ni imel pripomb. Pritožbeno sodišče je ob pregledu sodne prakse preizkusilo tožnikov primer glede na tip poškodbe, ko spada glede na to uvrstitev ta primer v skupino srednje hudih primerov.
OZ člen 300, 300/1, 302, 302/1. ZKZ člen 19, 20, 21, 22. ZNP člen 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177.
prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - upniška zamuda - sodni depozit - pravica do izjave v postopku
Sodna odločba, s katero je predlagatelj dokazoval upniško zamudo nasprotnega udeleženca, je nalagala nasprotnemu udeležencu sklenitev pogodbe s tožnikom za več kmetijskih zemljišč, predlagatelju pa, naj kupnino plača v 15-ih dneh po odobritvi pogodbe pri Upravni enoti P.. Predlagatelj ni niti trdil, niti izkazal, da bi odobritev zahteval, pritožba pa zatrjuje, da naj bi bila predlagateljeva zahteva v upravnem postopku zavrnjena. Ker gre za odločilno okoliščino, od katere je odvisen nastop upničine zamude, prvostopenjsko sodišče pa je ni ugotavljalo, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0003670
OZ člen 299, 299/2. ZD člen 142.
plačilo zapustnikovega dolga – omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja – zamuda dolžnika – začetek sodnega postopka
Po določbi 2.odst. 299.čl. Obligacijskega zakonika pride dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Iz te določbe torej ne sledi, da bi bil avtomatično začetek določenega sodnega postopka tisti trenutek, ki določa čas nastanka zamude.
duševne bolečine zaradi smrti moža - premoženjska škoda iz naslova vzdrževanja groba
Pravno priznano premoženjsko škodo iz naslova vzdrževanja groba predstavlja tista škoda, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, skratka tista škoda v obliki izdatkov, ki svojcu nastajajo v obdobju po smrti pokojnega oziroma v bližnjem časovnem obdobju, saj takrat okolica glede na običajno ravnanje ljudi od žalujočega svojca pričakuje, da bo intenzivno izkazoval skrb za grob pokojnega svojca z obiski, prižiganjem sveč, urejanjem, krasitvijo, in podobno. Od pojmovanja krajevnoobičajne pietete oziroma žalovanja je odvisno, koliko časa ta doba traja, kot rečeno pa je prav gotovo daljša v manj urbaniziranih naseljih in v primerih hudih tragedij, kot je bila v danem primeru. To dobo glede na vse okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje na dobo petih let po smrti pokojnega.
OZ člen 511, 511/2, 511, 511/2. ZZK-1 člen 46, 46/1, 125, 125/1, 128, 128/1, 161, 161/3, 161/3-2, 161/3-3, 46, 46/1, 125, 125/1, 128, 128/1, 161, 161/3, 161/3-2, 161/3-3.
predkupna pravica - izbris vknjižbe predkupne pravice - načelo dispozitivnosti postopka - trajanje predkupne pravice
Zaradi pomanjkanja ustreznega predloga zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno po uradni dolžnosti odločiti o izbrisu v korist nasprotnih udeležencev vknjižene predkupne pravice in je tako odločilo o zahtevku, ki ni bil postavljen.
ZIZ člen 189, 189/1, 189/2, 189/3, 189, 189/1, 189/2, 189/3. ZPP člen 122, 339, 339/1, 122, 339, 339/1.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik nepremičnine najugodnejšemu ponudniku - kršitev predpisov o izvedbi javne dražbe - sestava zapisnika o javni dražbi - vprašanje pravočasno podane zadnje najugodnejše ponudbe - izvedba javne dražbe - relativna bistvena kršitev določb postopka
Tako se pokaže, da glede na pomembnost navedenega 10 minutnega časovnega intervala sodišče prve stopnje ni povsem pravilno in dosledno upoštevalo predpisov o izvedbi javne dražbe in zapisnik ni v celoti sestavljen tako, da bi omogočal nadzor in oceno nad pravilnostjo postopka, ko ni natančno zabeleženo, kdaj je bila dana zadnja, sporna ponudba, kar bi omogočalo natančno oceno, ali je bila dana pravočasno ali prepozno. Kršitev teh predpisov, ki jo pritožba izrecno uveljavlja ima lahko vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
V tem bo moralo sodišče prve stopnje natančno upoštevati navedena postopkovna pravila, tako glede beleženja časa začetka posameznega sestavnega intervala v smislu drugega odstavka člena 189. ZIZ, kot tudi glede časa podaje ponudb s strani udeležencev, kot tudi časa poteka zadnjega upoštevnega intervala in posledičnega konca dražbe. Pri tem pa tudi pritožbeno sodišče meni, da je potrebno pri izvedbi javne dražbe omogočiti štetje časa z isto natančno uro, ki bo vidna tako za sodišče kot za udeležence postopka, tako da ne bo nobenega dvoma, kdaj se določeni upoštevni čas začne oziroma konča. Četudi je nekaj tehtnosti v nakazovanju sodišča prve stopnje na procesno nekorektno ravnanje pritožnice, pa to na pravilnost izpodbijane odločitve ne more imeti vpliva, saj je treba v primeru izvedbe vsake javne dražbe ne glede na udeležence te, to izvesti skrajno skrbno in natančno ravno glede na pomen navedenega 10 minutnega časovnega intervala v smislu drugega odstavka 189 ZIZ.
razbremenitev odgovornosti - splošno koristna dejavnost - dokazno breme - način povrnitve škode - obračun zamudnih obresti - povrnitev premoženjske škode - škoda na nepremičnini - miniranje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Ob dejstvu, da je drugotožena stranka dne 6.2.2003 v bližini objekta tožeče stranke izvajala miniranje in da je slednja izkazala, da ji je nastala škoda, so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da se glede na objektivno odgovornost druge tožene stranke domneva, da je škoda posledica te nevarne dejavnosti in da je bilo na toženih strankah dokazno breme za razbremenitev odgovornosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – materialnopravni pobot
Dolžnik je trdil, da je že pred vložitvijo predmetnega predloga za izvršbo upnikova terjatev prenehala na podlagi materialnopravnega pobota, ki ga je dolžnik izjavil 21.12.2007, o čemer je predložil dokaze. Pri tem pa ni pomembno, da upnik dolžnikove terjatve ne priznava, saj če bi se v sledeči pravdi ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za pobot po 311. čl. Obligacijskega zakonika, bi to imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.