odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodja – odpoklic – seznanitev z razlogom
Tožena stranka je tožniku pogodbo o poslovodenju, ki je hkrati pogodba o zaposlitvi, zakonito odpovedala na podlagi določbe te pogodbe, po kateri predčasna razrešitev s funkcije poslovodje iz utemeljenega razloga predstavlja razlog za odpoved pogodbe o poslovodenju in odpoved pogodbe o zaposlitvi z enomesečnim odpovednim rokom, saj je takšna pogodbena določba v skladu z 72. čl. ZDR.
Glede na v pogodbi o zaposlitvi opredeljen razlog za odpoved pogodbe o poslovodenju oziroma zaposlitvi ni bistveno, kdaj se je tožena stranka seznanila z izkazom poslovnega izida (kar je bil razlog za predčasno razrešitev), ampak kdaj je bil tožnik predčasno razrešen.
pripoznanje dolga - delno plačilo - izguba zavarovalnih pravic
Konkludentno ravnanje dolžnika, ko nekaj na račun spornega dolga plača, je treba razlagati kot priznanje, da je (bil) nekaj dolžan plačati. Gre za priznanje dejstva, ki ima po izrecnih določbah OZ vpliv na (ne)zastaranje, nima pa procesnih učinkov pripoznave (niti dela) zahtevka. Dolžnik ima pravico dokazovati, da je plačal iz drugih razlogov (npr. mirne rešitve spora, v konkretnem primeru poskus preprečitve izgube t.i. zavarovančevih bonitet). Delnega plačila ni mogoče razlagati kot nedvoumne (poslovne) volje o tem, da toženec priznava "temelj" svoje obveznosti, torej da bi se s tem zavezal, da bo določeno terjatev plačal. Vprašanje temelja obveznosti je vprašanje materialnega prava (pasivne stvarne legitimacije), zato ga mora sodišče ugotavljati celo, če mu toženec ne nasprotuje, ni pa zahtevka pripoznal.
Ker toženi stranki (družbi z omejeno odgovornostjo) tožba ni bila vročena na naslov, vpisan v sodni register, vročitev ni bila pravilno opravljena. S tem, ko tožena stranka pošiljke ni dvignila, tudi ni nastopila fikcija vročitve, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZZZPB člen 1, 1/3. ZDR člen 112, 112/1, 112/1-5, 112/2, 119, 200. ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 387.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Delavec ima pravico do nadomestila med brezposelnostjo tudi v primeru, če izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, v kolikor so izkazane kršitve obveznosti s strani delodajalca. Ker je nadomestilo za primer brezposelnosti namenjeno delavcem, ki ostanejo brez zaposlitve brez svoje krivde oziroma proti svoji volji, je treba, da delavec, ki poda izredno odpoved, pred tem stori vse, da bi obdržal zaposlitev, tako da mora na primer o kršitvah delodajalca obvestiti inšpektorja za delo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – vzgoja in izobraževanje – kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta – transformacija
Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas po 6. odst. 109. čl. ZOFVI, to je ker za delovno mesto, na katerem je delala, ni izpolnjevala zahtevanih pogojev. Zato tožena stranka drugih razlogov po ZDR, na podlagi katerih se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, ni bila dolžna dokazati, tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas (ki je bila sklenjena v skladu z zakonom – z ZOFVI) pa se tudi ni transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker delodajalec od delavca upravičeno pričakuje, da v razmerju do tretjih (banke oziroma hranilnice v zvezi s posojilom) ne uporablja krivih listin kot listin delodajalca, na podlagi katerih bi lahko slednji odgovarjal za opustitev odtegnitve odobrenega posojila, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi takšne kršitve zakonita, saj je tožnik ravnal v nasprotju z zakonsko obveznostjo prepovedi škodljivega ravnanja po 35. členu ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda z izplačilom plače
Ker tožena stranka tožniku v obdobju šestih mesecev tožniku trikrat plače ni izplačala v roku, je tožnik po predhodnem opominu in obvestilu inšpektorja za delo utemeljeno izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Četudi je bila zamuda z izplačilom le manjša, to na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva, saj je za delavca plača eksistenčnega pomena in mora biti izplačana v dogovorjenem oziroma zakonsko določenem roku.
Tožnik bi se tudi po upokojitvi lahko ukvarjal s poslovno dejavnostjo, ki bi pomenila konkurenco toženi stranki (imel pa je tudi eno ponudbo za sodelovanje s konkurenčno družbo, ki je ni sprejel), zaradi česar je upravičen do denarnega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker je tožnica ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, ni upravičena do vtoževane razlike do višje plače na drugi pravni podlagi.
velika tatvina - premagovanje večjih ovir - tatvina - sostorilstvo - poskus kaznivega dejanja - naklep - izgon tujca iz države - stranska kazen - uporaba milejšega zakona - varnostni ukrep odvzema predmetov - zaporna kazen - olajševalne okoliščine
Glede na okoliščino, ko je dne 01.11.2008 veljavni Kazenski zakonik - KZ-1 ukinil stransko kazen izgona iz države, je bilo ob upoštevanju drugega odstavka 7. člena tega zakona potrebno spremeniti izrek o kazenski sankciji tako, da se stranska kazen izgona tujca iz države ne izreče. Gre za kršitev kazenskega zakona v škodo obdolžencev, ki je nastala po izreku prvostopne sodbe, vendar jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti v skladu z 2. točko prvega odstavka 383. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da se prvostopna sodba spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.
izterjava preživnine – prenehanje preživninske obveznosti – tek zamudnih obresti
Izračun obresti pokaže, da so zamudne obresti od preživninskih terjatev, zapadlih v obdobju do 28. oktobra 1998, prenehale teči 1. januarja 2002, saj so takrat že dosegle (oz. presegle) glavnico. Ta datum je pomemben, ker je takrat začel veljati OZ, ki je vseboval določbo (376. čl.), da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. Obresti od terjatev, zapadlih po 28. oktobru 1998 in najkasneje 17. marca 2002, so tudi prenehale teči, ker so do uveljavitve OZ-A (ki je začel veljati 22. maja 2007) dosegle glavnico. Zakonske zamudne obresti od terjatev, zapadlih po 17. marcu 2002 pa niso prenehale teči, saj do uveljavitve OZ-A še niso dosegle glavnice. Za te terjatve namreč določba 376. čl. OZ ne velja več.
OZ člen 134, 165, 179, 182. ZPP člen 151, 154, 156, 339, 339/2-14. ZPP-D člen 130, 130/2.
nepremoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina - zapadlost odškodninske obveznosti - zamuda - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - stroški za izvedenca
Res je v izvidu KC Ljubljana – Očesne klinike zapisano, da so tožničine težave v zvezi s fino koordinacijo in fuzijo lahko posledica poškodbe glave, vendar to ne pomeni, da je tožnica vzročno zvezo med prometno nezgodo in poškodbo vida tudi dokazala (dokazno breme za obstoj vzročne zveze je na tožnici) oziroma da bi ta vzročna zveza iz medicinske dokumentacije nedvomno izhajala. Tožena stranka je obstoj vzročne zveze prerekala, zato zgolj zapis v dokumentaciji, da je poškodovanje vida lahko posledica poškodbe glave ne zadošča, da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo kaj drugega, kot je.
KZ člen 218, 218/1. KZ-1 člen 213, 213/1, 310, 310/4 in 2, 7, 7/2.
milejši zakon – izsiljevanje – samovoljnost
Izvršitvene oblike izterjave dolga s silo ali resno grožnjo po KZ-1 ni več, temveč je to izvršitvena oblika kaznivega dejanja samovoljnosti iz 4. odstavka 310. člena KZ-1. Novi KZ-1 je za obtoženega milejši, saj je za to kaznivo dejanje sedaj predpisana nižja kazen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341, 355, 339, 339/2, 339/2-14, 341, 355. OZ člen 169, 648, 169, 648.
premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o delu - načelo popolne odškodnine - povračilo potnih stroškov in stimulacije
Glede na to, da tožnik v predmetnem postopku uveljavlja plačilo škode, ki mu je nastala zaradi nezakonite odpovedi pogodbe z dne 28.4.2005, je pri ugotavljanju izgubljenega dobička nujno upoštevati celotno dvoletno obdobje, v katerem naj bi se ta pogodba izvrševala, in je potrebno ugotoviti, kakšno prikrajšanje, če sploh kakšno, je v tem času nastalo v premoženju tožnika.
Dogovor, s katerim bi se delavec z delodajalcem dogovoril, da bo v času, ko je v delovnem razmerju, namesto plače prejemal le tisto, kar bo izterjano od dolžnikov delodajalca, ni dopusten, saj je plača temeljna pravica delavca. Kljub takšnemu dogovoru je tožbeni zahtevek za plačilo plače za ta čas utemeljen.
Iz zapisnika nedvomno izhaja, da je pritožnica izrazila zadržke glede veljavnosti oporok. Sodišče prve stopnje ji je postavilo rok, da se izjasni o tem, ali priznava oporoki, vendar je pri tem nepravilno uporabilo materialno pravo glede materialnopravnih posledic, če v roku na poziv ne bo odgovorila. Pritožnica bi namreč kot edina prišla v poštev pri dedovanju po zakonu. Priznanje oporoke torej zanjo dejansko pomeni, da se odpoveduje svoji dedni pravici. Taka odpoved pa ne more biti le konkludentna, ampak mora biti izrecno podana.
ZDR člen 11. OZ člen 288, 1060. ZOR člen 211, 277, 371, 372.
plača - prikrajšanje pri plači - zastaranje - delno plačilo - vračunavanje - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pri delnem plačilu pravilno upoštevalo vrstni red vračunanja plačil, kot ga je določil dolžnik (tožena stranka) v svojem sporočilu k plačilu, saj upnik (tožeča stranka) takemu načinu poplačila ni ugovarjal. Vračunavanje po določbi 288. člena OZ (tako da se poplačajo najprej stroški, nato obresti in na koncu glavnica) bi prišlo v poštev šele v primeru, če dolžnikove izjave o tem, kaj plačuje, ne bi bilo.
ZPP člen 87, 87/3, 95, 95/3, 105, 105/3, 108. ZOdv člen 2, 16, 54, 55.
nepopolna vloga – zavrženje tožbe – zastopanje po odvetniku – podpis na vlogi – status odvetniškega kandidata
Iz ZPP in ZOdv izhaja, da odvetniški kandidat navzven v nobenem primeru ne more nastopati samostojno, ampak vedno v imenu odvetnika pri katerem je zaposlen. Zakon o odvetništvu v 54. členu izrecno določa, da odvetniški kandidat ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica. Tudi iz določila 3. odstavka 95. člena ZPP izhaja, da s svojimi ravnanji le nadomešča odvetnika in ne zastopa stranke samostojno. Za svoja dejanja ima soglasje odvetnika, pri katerem je zaposlen in ga lahko nadomešča v vseh sporih, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (3. odstavek 87. člena ZPP).
Po določbi 1. odstavka 86. člena OZ je nična tista pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Gre za konkretno presojo ali je bilo kakšno moralno pravilo kršeno do take mere, da je utemeljena potreba po sodnem varstvu.