obnova postopka - obsodilna kazenska sodba - razlogi za obnovo - rok za vložitev predloga
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bila tožena stranka pravnomočno obsojena, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju.
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb, s katerimi utemeljuje obnovitvene razloge, na katere opira svoj predlog. Predlagatelj mora navesti okoliščine glede roka in predlagati dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja glede pravočasnosti (in obnovitvenega razloga), da lahko sodišče presodi pravočasnost predloga.
ustavitev izvršbe – nezmožnost oprave izvršbe – novo izvršilno sredstvo v pritožbi
Pravni temelj za ustavitev izvršbe v takšni situaciji ni 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ampak 76. čl. ZIZ (nemožnost oprave izvršbe). Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je zato pravilna, vendar na drugi pravni podlagi, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu.
Tožena stranka je upravičena do separatnih stroškov za pristop na dva naroka za glavno obravnavo, saj se ju tožnica, kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni udeležila, sodišča pa tudi ni pravočasno obvestila o svoji bolezni.
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da tožniku zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, ne pripada pogodbena kazen po panožni kolektivni pogodbi, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, je upravičen do pogodbene kazni na podlagi 28. čl. SKPgd v višini najmanj treh povprečnih plač v zadnjih treh mesecih dela, ki opisanih omejitev pravice ne vsebuje oziroma ki določa pravico do pogodbene kazni v vseh primerih nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno odločbo.
Glede na to, da je amortizacija računovodska postavka, ki sodi v okvir odhodkov izkaza poslovnega izida, pri čemer je predlagatelj ves čas postopka zatrjeval, da je nasprotni udeleženec to postavko ovrednotil prenizko, pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbeno kritiko v smeri, da ta okoliščina že pojmovno pomeni, da v tem delu niso podane materialnopravne predpostavke za izredno revizijo (2. odst. 322. čl. ZGD-1).
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Upnik mora dolžniku na njegovi zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Odškodnina po 118. čl. ZDR predstavlja odškodnino za bodočo ocenjeno škodo oz. pravično denarno odškodnino, glede katere kriterije za odmero oblikuje sodna praksa. Glede na to, so v konkretnem primeru uporabljeni kriteriji (psihično trpljenje tožnika po prenehanju delovnega razmerja, delovna doba pri toženi stranki, preživljanje družine, bolezen, možnosti za ponovno zaposlitev) ustrezni, prisojena odškodnina (4.000,00 EUR) pa je po višini primerna.
1. Toženec je družbenik tožeče stranke, ki je družba z omejeno odgovornostjo. Toženec je kršil družbeno pogodbo, ker je posloval – opravljal prevoze – mimo družbe, zaradi česar ji je nastala škoda.
2. Prepoved konkurence za primer, ko gre za razmerje med družbo in njenim družbenikom, predpisujeta 41. in 42. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD (v besedilu, veljavnem v času zatrjevanih kršitev). Ker pa ZGD posebej ne ureja vseh elementov za ugotavljanje odškodninske odgovornosti v takšnem primeru, je treba te ugotavljati skladno s (splošnimi) obligacijskopravnimi določili, torej skladno z Obligacijskih zakonikom (OZ).
denarna terjatev – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti – zamudne obresti
Ker rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke ni bil določen, je prišlo do zamude šele, ko je tožnik zahteval plačilo. To pomeni, da zakonske zamudne obresti tečejo šele od vložitve tožbe dalje.
ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 129, 129a, 105, 105/3, 106, 129, 129a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo in vzgoja otroka - otrokovi stiki - obseg stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni
Toženka ima prav, ko v pritožbi navaja, da tako obsežni stiki, kot so določeni v izpodbijani odločbi, dejansko predstavljajo skupno varstvo in vzgojo oziroma celo odločitev, da bo tožnik tisti, ki bo v pretežni meri skrbel za hčer. Izvedenka je ugotovila, da je tožnik že v času skupnega življenja toženko obtoževal premajhne skrbnosti in neodgovornosti, da tudi sedaj v tem smislu izvaja pritisk na toženko in na hčer in da se kljub zatrjevanju tožnika, da ga vodi skrb za hčer, ustvarja vtis, da je hčerka sredstvo za obračunavanje s toženko. Ob takšnih ugotovitvah izvedenke je pravilen nadaljnji sklep, da je sicer v korist hčerke, ki bo julija dopolnila štiri leta, da ima redne stike z očetom, da pa je za njen osebnostni razvoj lahko prognostično neugodno, če starša med seboj ne bosta uspela vzpostaviti ustrezne komunikacije. Upoštevajoč, da ima tožnik stike s hčerjo vsak drugi vikend od petka od 16. do nedelje do 19. ure, je glede na vse navedene okoliščine v korist deklice, da ima zaenkrat stike med tednom le še v sredo in da se v primeru bolezni stiki ne nadomeščajo.
odgovornost delodajalca za škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - poškodba živca med operativnim posegom - dokazno breme
Dokazno breme toženkinega zavarovanca (toženke) je dokazati, da je operater pri operaciji ravnal v skladu s pravili stroke. Naloga izvedenca medicinske stroke je ugotoviti dejstva o tem, ali je glede na okoliščine konkretne operacije tožnice zdravnik – operater ravnal v skladu s pravili stroke (ali je bil izbran postopek odstranjevanja osteohondroma ali eksostoze na mečnici primeren v tožničinem primeru ali je bil izveden z zadostno strokovno skrbnostjo in natančnostjo. Dolžnost sodišča je, da poskrbi za razjasnitev vseh nasprotij in dvomov glede obstoja odločilnih dejstev, tudi takšnih, ki nastanejo zaradi nenatančnega izražanja izvedencev in prič.
predlog za izvršbo - več izvršilnih sredstev - umik predloga za izvršbo - sodne takse
Ker upnik tudi po pozivu sodišča ni doplačal sodne takse za predlog za izvršbo (glede na to, da je predlagal izvršbo s tremi sredstvi izvršbe), je sodišče pravilno štelo, da je predlog za izvršbo umaknil.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZPPSL člen 104, 104/4, 105, 111, 111/2. ZGD člen 5.
izvršilni postopek - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - fizična oseba - samostojni podjetnik
V izvršilnem postopku zoper fizično osebo pravne posledice stečajnega postopka ne morejo nastati, saj te učinkujejo le na postopke zoper stečajnega dolžnika (samostojnega podjetnika).
priposestvovanje - služnost - tek priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik postal lastnik gospodujoče nepremičnine šele na podlagi pravnomočne sodbe. Tožnik je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
ZPCP-1 člen 24, 35, 24, 35. OZ člen 39, 39/4, 39, 39/4.
ničnost pogodbe - občasni prevoz potnikov - prevozna pogodba - javni prevoz oseb v potniškem prometu - pogodba o prevozu potnikov v cestnem prometu - nedopustna podlaga - ničnost pogodbe - prosta presoja dokazov
Prevoz, ki ga je opravila tožeča stranka, ima vse elemente, ki jih ne sme imeti občasni prevoz, zato ga ni mogoče opredeliti za občasni prevoz potnikov v smislu določbe 35. člena ZPCP-1. S tem pa se izkaže, da sklenitev prevozne pogodbe za prevoz uporabnikov prevoznih storitev nima dopustne pravne podlage. Tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke po določbah ZPCP-1, ki ima naravo prisilnega predpisa, ni imela pravice opravljati javnega prevoza potnikov na način, kot ga je opravljala.
Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZPol člen 80, 80/2, 83.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist – odredba ministra
Tožnikovo opravljanje dejavnosti, ki mu je bila kot policistu prepovedana z odredbo ministra, izdano na podlagi 2. odst. 80. čl. ZPol, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Omejitve, ki jih vsebuje omenjena odredba ministra, niso nezakonite oziroma neustavne, ampak so posledica pooblastil, ki jih imajo policisti, za vrednotenje omejitev pa prejemajo tudi povečano osnovno plačo.
ZPP člen 258, 258/2, 261, 282, 337, 337/1, 353, 355, 358, 358/4, 258, 258/2, 261, 282, 337, 337/1, 353, 355, 358, 358/4. OZ člen 133, 133/3, 179, 182, 133, 133/3, 179, 182. ZVO-1 člen 3, 3/6, 3/6-4, 3, 3/6, 3/6-4. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 7, 7/2, 7/3, 7, 7/2, 7/3.
nepremoženjska škoda - škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - duševne bolečine zaradi prekomernega posega v življenjsko okolje - obremenjenost s hrupom - višina odškodnine - neupravičena odsotnost z obravnave - začetek teka zamudnih obresti
V skladu s tretjim odstavkom 133. člena OZ je v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje. Vprašanje, ali so običajne meje presežene, je pravno vprašanje, pravni standard običajne meje pa mora v vsakem konkretnem primeru napolniti sodišče. Pri tem so mu izsledki izvedenskega mnenja lahko v pomoč, ne sme pa sodišče na izvedenca tega vprašanja prelagati. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je za merilo preseganja običajnih meja potrebno upoštevati (vsaj) kritične vrednosti hrupa, ki ga povzroča cestni promet, če ne že (nižjih) mejnih vrednosti. Čeprav življenje v urbanem okolju od posameznikov terja določeno prilagoditev in toleranco do imisij, pa od posameznika vendarle ni mogoče pričakovati, da bo (brez primerne odškodnine) trpel imisije, ki utegnejo že ob kratkotrajni izpostavljenosti prizadeti njegovo zdravje. Ker je izvedenec na območju, kjer tožniki živijo, ugotovil preseganje kritične vrednosti imisij hrupa, je s tem poseženo v osebnostne pravice tožnikov, kamor spada tudi pravica do zdravega življenjskega okolja, zaradi česar so upravičeni do odškodnine za duševne bolečine, ki jih ob tem trpijo.