sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Odškodnina po 118. čl. ZDR predstavlja odškodnino za bodočo ocenjeno škodo oz. pravično denarno odškodnino, glede katere kriterije za odmero oblikuje sodna praksa. Glede na to, so v konkretnem primeru uporabljeni kriteriji (psihično trpljenje tožnika po prenehanju delovnega razmerja, delovna doba pri toženi stranki, preživljanje družine, bolezen, možnosti za ponovno zaposlitev) ustrezni, prisojena odškodnina (4.000,00 EUR) pa je po višini primerna.
URS člen 125. ZGD-1 člen 281, 281/2, 481, 481/2, 483, 483/1. ZSReg člen 34, 34/1-4, 35, 35/2. Uredba o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register člen 42, 42/2-3.
naknadna pridobitev poslovnega deleža – samostojnost poslovnega deleža – dogovor oz. izjava o spojitvi poslovnih deležev – nasprotje podzakonske določbe s kogentnim zakonskim predpisom
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), zato je po oceni pritožbenega sodišča 3. tč. 2. odst. 43. člena Uredbe o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register v nasprotju z ves čas enakim kogentnim zakonskim predpisom. Prenovljeni ZGD-1, ki je nadomestil prvotni ZDG iz leta 1993, vsebuje v 2. odst. 481. člena popolnoma enako zakonsko besedilo, kot je bilo zaobseženo v 2. odst. 416. člena ZGD.
1. Toženec je družbenik tožeče stranke, ki je družba z omejeno odgovornostjo. Toženec je kršil družbeno pogodbo, ker je posloval – opravljal prevoze – mimo družbe, zaradi česar ji je nastala škoda.
2. Prepoved konkurence za primer, ko gre za razmerje med družbo in njenim družbenikom, predpisujeta 41. in 42. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD (v besedilu, veljavnem v času zatrjevanih kršitev). Ker pa ZGD posebej ne ureja vseh elementov za ugotavljanje odškodninske odgovornosti v takšnem primeru, je treba te ugotavljati skladno s (splošnimi) obligacijskopravnimi določili, torej skladno z Obligacijskih zakonikom (OZ).
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da tožniku zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, ne pripada pogodbena kazen po panožni kolektivni pogodbi, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, je upravičen do pogodbene kazni na podlagi 28. čl. SKPgd v višini najmanj treh povprečnih plač v zadnjih treh mesecih dela, ki opisanih omejitev pravice ne vsebuje oziroma ki določa pravico do pogodbene kazni v vseh primerih nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno odločbo.
Glede na to, da je amortizacija računovodska postavka, ki sodi v okvir odhodkov izkaza poslovnega izida, pri čemer je predlagatelj ves čas postopka zatrjeval, da je nasprotni udeleženec to postavko ovrednotil prenizko, pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbeno kritiko v smeri, da ta okoliščina že pojmovno pomeni, da v tem delu niso podane materialnopravne predpostavke za izredno revizijo (2. odst. 322. čl. ZGD-1).
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
regresni zahtevek - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - delež regresnega dolžnika- krivda sodolžnika
Po določilu 2. odst. 188. čl. OZ pri odločanju o tem, koliko znaša delež vsakega od solidarnih dolžnikov, sodišče ne odloči le glede na težo posledic, ampak tudi glede na krivdo vsakega dolžnika. Tožbeni zahtevek na delno povrnitev škode bi bil neutemeljen le v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da njenemu zavarovancu ni mogoče pripisati nobene krivde za nezgodo.
stvar - posebna raba - obveznosti kupca - stvarne napake
Kupec mora prodajalcu predočiti vse tehnične lastnosti kupljene stvari, ki jih potrebuje za posebno rabo – kot npr. da želi prenosni računalnik uporabljati za snemanje glasbe.
Tožena stranka je upravičena do separatnih stroškov za pristop na dva naroka za glavno obravnavo, saj se ju tožnica, kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni udeležila, sodišča pa tudi ni pravočasno obvestila o svoji bolezni.
ZPCP-1 člen 24, 35, 24, 35. OZ člen 39, 39/4, 39, 39/4.
ničnost pogodbe - občasni prevoz potnikov - prevozna pogodba - javni prevoz oseb v potniškem prometu - pogodba o prevozu potnikov v cestnem prometu - nedopustna podlaga - ničnost pogodbe - prosta presoja dokazov
Prevoz, ki ga je opravila tožeča stranka, ima vse elemente, ki jih ne sme imeti občasni prevoz, zato ga ni mogoče opredeliti za občasni prevoz potnikov v smislu določbe 35. člena ZPCP-1. S tem pa se izkaže, da sklenitev prevozne pogodbe za prevoz uporabnikov prevoznih storitev nima dopustne pravne podlage. Tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke po določbah ZPCP-1, ki ima naravo prisilnega predpisa, ni imela pravice opravljati javnega prevoza potnikov na način, kot ga je opravljala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZPol člen 80, 80/2, 83.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist – odredba ministra
Tožnikovo opravljanje dejavnosti, ki mu je bila kot policistu prepovedana z odredbo ministra, izdano na podlagi 2. odst. 80. čl. ZPol, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Omejitve, ki jih vsebuje omenjena odredba ministra, niso nezakonite oziroma neustavne, ampak so posledica pooblastil, ki jih imajo policisti, za vrednotenje omejitev pa prejemajo tudi povečano osnovno plačo.
priposestvovanje - služnost - tek priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik postal lastnik gospodujoče nepremičnine šele na podlagi pravnomočne sodbe. Tožnik je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
razveljavitev izvršilnega naslova – odločanje o ugovoru - neutemeljeni stroški postopka
Ker je bil izvršilni naslov razveljavljen in je bila zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, s čimer je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno pred odločitvijo o ugovoru dolžnika, je ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ pravilno upoštevalo po uradni dolžnosti.
S tem ko je razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrglo in je v tem delu postal izpodbijani sklep pravnomočen, se je izkazalo, da je upnik dolžniku neutemeljeno povzročil stroške izvršilnega postopka. Na odločitev v tej zadevi ne vpliva pritožbeno zatrjevanje, da je do razveljavitve izvršilnega naslova prišlo šele po izdaji sklepa o izvršbi, saj zaradi vloženega ugovora postopek dovolitve izvršbe do trenutka razveljavitve izvršilnega naslova še ni bil pravnomočno končan.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZPPSL člen 104, 104/4, 105, 111, 111/2. ZGD člen 5.
izvršilni postopek - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - fizična oseba - samostojni podjetnik
V izvršilnem postopku zoper fizično osebo pravne posledice stečajnega postopka ne morejo nastati, saj te učinkujejo le na postopke zoper stečajnega dolžnika (samostojnega podjetnika).
Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti.
ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 129, 129a, 105, 105/3, 106, 129, 129a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo in vzgoja otroka - otrokovi stiki - obseg stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni
Toženka ima prav, ko v pritožbi navaja, da tako obsežni stiki, kot so določeni v izpodbijani odločbi, dejansko predstavljajo skupno varstvo in vzgojo oziroma celo odločitev, da bo tožnik tisti, ki bo v pretežni meri skrbel za hčer. Izvedenka je ugotovila, da je tožnik že v času skupnega življenja toženko obtoževal premajhne skrbnosti in neodgovornosti, da tudi sedaj v tem smislu izvaja pritisk na toženko in na hčer in da se kljub zatrjevanju tožnika, da ga vodi skrb za hčer, ustvarja vtis, da je hčerka sredstvo za obračunavanje s toženko. Ob takšnih ugotovitvah izvedenke je pravilen nadaljnji sklep, da je sicer v korist hčerke, ki bo julija dopolnila štiri leta, da ima redne stike z očetom, da pa je za njen osebnostni razvoj lahko prognostično neugodno, če starša med seboj ne bosta uspela vzpostaviti ustrezne komunikacije. Upoštevajoč, da ima tožnik stike s hčerjo vsak drugi vikend od petka od 16. do nedelje do 19. ure, je glede na vse navedene okoliščine v korist deklice, da ima zaenkrat stike med tednom le še v sredo in da se v primeru bolezni stiki ne nadomeščajo.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristop na narok z zamudo - sodba na podlagi odpovedi - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti
Sodbo, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). S pritožbo tožena stranka uveljavlja kršitev določbe 455. člena ZPP. To pa ni razlog, iz katerega bi se sodba v postopku v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijala. V obravnavanem sporu bi pritožbeno sodišče kršitev določbe 455. člena ZPP lahko presojalo zgolj v zvezi s kršitvijo 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, torej v primeru, ko bi sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi odpovedi v nasprotju z določbo 455. člena ZPP.
odgovornost delodajalca za škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - poškodba živca med operativnim posegom - dokazno breme
Dokazno breme toženkinega zavarovanca (toženke) je dokazati, da je operater pri operaciji ravnal v skladu s pravili stroke. Naloga izvedenca medicinske stroke je ugotoviti dejstva o tem, ali je glede na okoliščine konkretne operacije tožnice zdravnik – operater ravnal v skladu s pravili stroke (ali je bil izbran postopek odstranjevanja osteohondroma ali eksostoze na mečnici primeren v tožničinem primeru ali je bil izveden z zadostno strokovno skrbnostjo in natančnostjo. Dolžnost sodišča je, da poskrbi za razjasnitev vseh nasprotij in dvomov glede obstoja odločilnih dejstev, tudi takšnih, ki nastanejo zaradi nenatančnega izražanja izvedencev in prič.