predaja zahtevane osebe državi članici – nalog za predajo - izročitev zahtevane osebe tretji državi – postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev – okoliščine primera
Če je zoper isto osebo odločeno, da se preda državi članici Evropske Unije in izroči tretji državi, o tem odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča, ki pri tem ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov, dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni in tudi tiste okoliščine, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (32. člen ZSKZDČEU-1).
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – prenos krajevne pristojnosti
V primeru, ko kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati, in kraj, kjer je nastala prepovedana posledica, nista na območju istega sodišča (distančni delikt), se krajevna pristojnost določa po kraju sodišča, ki je prvo začelo postopek oziroma pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.
Prekršek je storila pravna oseba E. G., d. o. o., s sedežem v Kranju, ki pa se je po storitvi prekrška, dne 1. 10. 2015, pripojila k pravni osebi E., d. o. o., in s tem prenehala obstajati. E., d. o. o., ki je v postopku pred prekrškovnim organom nastopala kot univerzalna pravna naslednica prevzete družbe, je bila z odločbo o prekršku z dne 9. 2. 2016 spoznana za odgovorno storitve prekrška.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – razlogi za prenos – dvom v nepristranskost sodnika
Obsojenčevo prepričanje o tem, da mu ne bo zagotovljeno nepristransko sojenje, in njegovo nezadovoljstvo s preteklim odločanjem prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča v obravnavanem in drugih kazenskih postopkih zoper njega ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi. Ta obsega presojo ali so podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, in c) neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.
Obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje v zvezi s priporom, sodišče posebej ugotavlja, kadar ta ni ugotovljen s pravnomočnim sklepom o preiskavi, sicer pa ga le preizkuša
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Predmetna zadeva pred Okrajnim sodiščem v Postojni je dodeljena v reševanje sodniku, zoper katerega je predlagatelj pred istim sodiščem zahteval uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 in prvem odstavku 288. člena KZ-1, hkrati pa je ta sodnik tudi edini sodnik na kazenskem oddelku tega sodišča. To utemeljuje zaključek, da obstojijo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
Okoliščina, da so v predmetni kazenski zadevi oškodovanci trije višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, bi utegnila okrniti videz nepristranskega sojenja.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – upravičeni predlagatelj
Predlog za prenos krajevne pristojnosti lahko vloži preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata, obdolženec, oškodovanec, zasebni tožilec ali državni tožilec (drugi odstavek 35. člena ZKP).
Državna tožilka je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem oziroma dopolnitev mnenja ter nato, če se bo pokazalo za potrebno, tudi zaslišanje obeh izvedenk
zaradi ugotovitve obdolženčeve prištevnosti. Prav ta ugotovitev pa je pomembna za nadaljnji potek postopka, zato se ni mogoče strinjati z zagovornico, da nadaljnja procesna dejanja v preiskavi več niso potrebna.
Nestrinjanje vložnika s preteklimi odločitvami Višjega sodišča v Mariboru zoper obdolženca in njegovo mater v drugih kazenskih zadevah ne predstavlja razloga za prenos krajevne pristojnosti.
ZKP v drugem odstavku 26. člena daje zasebnemu tožilcu možnost, da zasebno tožbo vloži pri sodišču, na območju katerega ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče. Gre za izbirno krajevno pristojnost, zato se sodišče, pri katerem je zasebna tožba vložena in ima obdolženec na območju tega sodišča stalno ali začasno prebivališče, ne more izreči za krajevno nepristojno.
pripor – podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - preiskava - dokazna ocena
Ugovor zagovornika, da ni dokazano, da je obdolženec dejanski uporabnik telefonske številke, ne more izključiti utemeljenosti suma, da je storil očitana kazniva dejanja. Ugovor predstavlja oceno pridobljenih dokazov, ki je preiskovalni sodnik v tej fazi postopka ne izvaja.
ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 78, 79, 80. KZ-1 člen 18, 19.
krajevna pristojnost – kraj storitve prekrška
Če za obstoj prekrška zadošča gola kršitev norme, ki od naslovnika zahteva določeno ravnanje ali mu prepoveduje na določen način ravnati, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška sploh ni predpisana. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - nedovoljen dokaz - ponovitvena nevarnost
Sodišče, ko odloča o priporu, lahko ugotovi le, če gre za prima facie nedovoljene dokaze, torej dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. V tej fazi postopka sodišče ne ocenjuje dokazov, temveč ugotavlja le, ali so v spisu podatki in dokazi na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil določeno kaznivo dejanje.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Storilka je zaradi svoje zaposlitve in narave dela s sodniki Višjega sodišča v Mariboru v vsakodnevnih stikih ter se z njimi osebno pozna. Navedeni okoliščini bi lahko vzbudili dvom v nepristranskost sodnega odločanja o njeni pritožbi.
Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu po prvem odstavku 35. člena ZKP razlogov za prenos krajevne pristojnosti ne ugotavlja na svojo iniciativo po uradni dolžnosti, temveč jih je vložnik dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti.