prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi - izločitev sodnika
Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
Ob upoštevanju teže očitanega kaznivega dejanja in stopnje nevarnosti ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj je podano sorazmerje ne samo s posegom v svobodo obeh obdolžencev, temveč tudi glede trajanja pripora.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne nepristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti
Ugovor krajevne nepristojnosti se v skrajšanem postopku sme podati do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani državnega tožilca.
Neargumentiran in subjektiven dvom oškodovanca kot tožilca v nepristranskost sojenja ne opravičuje izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti.
V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
Ni mogoče že vnaprej dvomiti v nepristransko odločanje sodišča druge stopnje. Predloga sta v tem delu, ko izid kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje še ni znan, prav tako ni znano, ali bo višje sodišče v tej zadevi sploh odločalo, preuranjena.
Zunanji videz nepristranskosti sojenja ni neka abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
Po oceni Vrhovnega sodišča navzočnosti obdolženca v kazenskem postopku ni mogoče zagotoviti z blažjim ukrepom kot je pripor, pripor pa je tudi neogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi. S kaznivimi dejanji, ki jih je obdolžen, je bila povzročena velika premoženjska škoda, ki lahko ogrozi obstoj ali celo povzroči propad gospodarske družbe, to pa ima lahko za posledico tudi izgubo premoženja in zaposlitev oseb, katerih eksistenca je vezana na družbo.
Bojazen, da bi obdolženec vplival na priče in druge udeležence postopka, bo praviloma upravičeno podana le, če je izkazana s konkretno nevarnostjo in ne zgolj z abstraktno možnostjo oziroma verjetnostjo - v posameznem primeru je treba ugotoviti in oceniti konkretne okoliščine, ki vzbujajo to bojazen, torej gre za posamezna ravnanja, s katerimi obdolženec izkaže konkretno verjetno, da bo vplival na priče oziroma druge udeležence postopka.
prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Dejstvo, da bi predlagano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
Krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti je podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
prenos krajevne pristojnosti - obnova kazenskega postopka - odločanje o zahtevi za obnovo - izločitev sodnika - izločitveni razlog
Dodaten izločitveni razlog iz tretjega odstavka 412. člena ZKP se nanaša na sodnika, ki je sodil na prvi stopnji (zato tak sodnik ne more odločati o zahtevi za obnovo postopka v isti zadevi), ne pa tudi na prepoved sodelovanja sodnikov pritožbenega sodišča, ki so odločali o pritožbi zoper sodbo v prejšnjem postopku.
pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz prvega odstavka 35. člena ZKP, ki je odločilen v obravnavanem primeru, zajema različne okoliščine, ki sicer niso neposredno povezane s samo zadevo, pač pa lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev
Če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, odloči o tem, ali se osebo preda državi članici ali izroči tretji državi, senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Pri vsakem odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so še podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za postopek ali varnost ljudi.
Ob visoki stopnji nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, ki napada zdravje in tudi življenje potencialnih odjemalcev prepovedanega mamila, se izkaže pripor kot neogiben ukrep ter kot najhujši poseg v osebno svobodo v razumnem sorazmerju s težo dejanja, ki se očita obdolžencu.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Sojenje v obravnavani zadevi, ki je obsežna in zapletena, bi za sodnike z drugih pravnih področij (drugi sodniki oddelka za kazensko sodstvo so izločeni, v zvezi s sodnikom poročevalcem, ki mu je zadeva trenutno dodeljena pa ni zagotovljen videz nepristranskosti sojenja) terjalo pripravo, ki bi upoštevaje siceršnji postopek pred sodiščem druge stopnje, pomenila nesorazmerno podaljšanje postopka in bi lahko povzročila celo kršitev pravice obtoženca do sojenja v razumnem roku (23. člen URS).
Stališče, da pristojno sodišče ni nepristransko ter da preferira oškodovanca, ki ostaja na ravni subjektivnega prepričanja obdolženca in ni objektivno utemeljeno, ne more utemeljevati delegacije krajevne pristojnosti, prav tako ne dejstvo, da je obdolženec zoper državno tožilko, ki je vložila obtožni predlog, vložil odškodninsko tožbo oziroma ovadbo, saj ta okoliščina z nepristranskostjo pristojnega sodišča ni povezana.
ZSKZDČEU-1 člen 185, 189, 189/1, 189/2. ZKP člen 38.
priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen – stvarna pristojnost – krajevna pristojnost
V primeru denarne sankcije, izrečene zaradi storitve kaznivega dejanja po pravu države izdajateljice (in ne zaradi prekrška), je za izvršitev tuje sodne odločbe pristojen preiskovalni sodnik, pristojnost pa se določi po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, zoper katero je bila izrečena denarna sankcija.
postopek o prekršku - postopek proti mladoletnikom – krajevna pristojnost
Po določbi 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku pristojen sodnik sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Na ponovitveno nevarnost kaže sam način storitve obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, promet s prepovedanimi drogami v hudodelski združbi, ki zahteva dobro organiziranost, obdolženci so pri dejanju izkazali tudi vztrajnost, delovali pa so tudi utečeno.