Utemeljen sum storitve kaznivega dejanja izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave, ki v zvezi s tem podrobno navaja razloge in zbrane dokaze, v dosedanjem teku preiskave pa utemeljenost suma ni bila ovržena niti omajana.
krajevna pristojnost – preizkus pristojnosti - spor o pristojnosti – ustalitev pristojnosti - posebna pristojnost - določitev uklonilnega zapora – postopek določitve – pristojnost za odločanje o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist oziroma v korist samoupravne lokalne skupnosti
Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen.
Določbo 82. člena ZP-1 je treba razlagati tako, da se nanaša le na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.
pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Samo dejstvo, da se sodniki poznajo z obdolžencema, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristranskost, neargumentiran subjektiven dvom subsidiarnega tožilca pa na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.
prenos krajevne pristojnosti - sodnik nepristojnega sodišča v okrožju kot obdolženec - dvom v nepristranskost sojenja
Kolegialni odnosi med sodniki ne morejo predstavljati tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP; kolikor odnosi med obdolžencem in sodnico, ki vodi obravnavani kazenski postopek, te okvire presegajo in zato obstojijo okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razumen dvom v sodničino nepristranskost, je potrebno to reševati v okviru instituta izločitve sodnice.
pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Okoliščina, da je bil obdolženi nadrejen predsednici senata, ki je sodila v kazenski zadevi subsidiarnega tožilca kot obdolženca ter tožilčevo osebno prepričanje, da ga je obdolženec skupaj s predsednico senata prikrajšal za dokaze,na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.
Domnevne nezakonitosti bodo predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka, v okviru morebitnih pravnih sredstev, in jih v okviru fakultativne delegacije krajevne pristojnosti ni moč presojati.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče
Okoliščina, da so bile tri priče od tistih, ki jih našteva predlog državne tožilke za podaljšanje pripora, že zaslišane, ne vpliva na utemeljenost predloga, da se pripor podaljša; če bo preiskava zaradi tega prej končana, bo prej prišlo do odločitve o morebitnem nadaljevanju postopka in priporu.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče - vložitev obtožnice - rok za vložitev
Ker je državno tožilstvo prejelo spis po končani preiskavi dne 27.7.2004, mora imeti na razpolago instrukcijski rok petnajstih dni, ki ga določa 2. odstavek 184. člena ZKP, zato je Vrhovno sodišče obdolženemu podaljšalo pripor prav v skladu s tem rokom za vložitev obtožnice. Ne morejo pa biti razlogi za nadaljnje podaljšanje pripora okoliščine, ki so povezane z letnim dopustom državnega tožilca.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče - neogibna potrebnost pripora
Določbo 2. odstavka 205. člena ZKP si je treba razlagati tako, da vrhovno sodišče o predlogu upravičenca odloči šele neposredno pred iztekom prejšnjega podaljšanja pripora.
Podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena v zvezi z 2. odstavkom 205. člena ZKP).
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev sodnikov
Določitev kriterijev za krajevno pristojnost je v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost
v večji meri, kot jo še dopuščata 34 in 35. člena ZKP.
1. Obdolženčeve grožnje sodnikom, tožilcem in njihovim družinskim članom lahko pomenijo le grožnjo kateremukoli, ki bi obravnaval to kazensko zadevo, predvsem pa pripor, zato ne more biti to razlog za prenos krajevne pristojnosti.
2. Prijateljstvo obdolženca s sodnikom tega sodišča, ki v zadevi v ničemer ne odloča, ne more biti okoliščina, ki bi lahko vzbujala dvom v nepristranost celega sodišča.
3. Pisanje medijev o obsežni kazenski zadevi ni nič neobičajnega, zato samo iz tega, da se o zadevi veliko piše in govori, ni mogoče sklepati o dvomu v nepristranost sodišča, ki odloča o tej zadevi.
Okoliščina, da je bil zasebni tožilec pred več kot desetimi leti sodnik tega sodišča in da se pozna z vsemi kazenskimi sodniki na tem sodišču, ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Ker je v omenjenem članku, s katerim naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 108. člena KZ RS tudi besedilo, ki se nanaša na sodnico, ki dela na sodišču, na območju katerega imata zasebni tožilec in obdolženec prebivališče, prenos krajevne pristojnosti na to sodišče, ne bi bil primeren.
spor o pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti
Ker je zasebni tožilec zaposlen kot namestnik javnega tožilca pri temeljnem tožilstvu, ki dela na območju temeljnega sodišča, ki je sprožilo spor o pristojnosti, je to tako tehtna okoliščina, da je v sporu o pristojnosti najbolj pomembno določiti prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.
Okoliščina, da sta zasebni tožilec in obdolženec odvetnika, ki večino svojega dela opravljata na sodišču, kjer je vložena zasebna tožba, poleg tega pa sta bila oba pred tem sodnika na tem sodišču, predstavlja tehtni razlog iz 1. odstavka 35. člena ZKP za prenos krajevne pristojnosti.