ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - begosumnost
Tožnikova zapustitev Grčije in Hrvaške, nezakonito prehajanje mej, vključno z Republiko Slovenijo, in dejstvo, da je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po prijetju policije, pretehtajo v prid obstoja realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom obveznega zadrževanja na območju azilnega doma. Glede na navedeno je sklepanje, da je tožnik begosumna oseba, in da bi, v kolikor mu gibanje ne bi bilo omejeno, svojo pot nadaljeval v Francijo in v Republiki Sloveniji ne bi počakal na predajo odgovorni državi članici (ki je v tem primeru najverjetneje Hrvaška), utemeljeno.
ZSZ člen 38, 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 5/01) člen 6, 8, 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - igralnica - razlikovanje med zavezanci - različna obremenitev zavezancev - načelo sorazmernosti - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-158/2017 z dne 20. 5. 2004 zavzelo stališče, da je izjemna donosnost dejavnosti, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, po določbi 3. alineje 61. člena ZSZ/84 okoliščina, ki jo lokalna skupnost utemeljeno upošteva, ko določa višino NUSZ. Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, zato sama po sebi ni v neskladju z določbo drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pa načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se vzpostavi sorazmerje med ugodnostjo lokacije in s tem povezanimi bremeni, kar pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga ustvarja izjemno ugodna lokacija. Občina zakonskih meril ne more uporabljati arbitrarno. Normodajalec lahko torej zakonsko merilo uporabi za posamezno skupino zavezancev le sorazmerno enako in po predhodni ugotovitvi razmerij med zavezanci po kriteriju izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka, ne pa na podlagi proste presoje.
ZTuj-2 člen 67, 67/4, 73, 73/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
tujci - nezakonito prebivanje - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - dovolitev zadrževanja - pravica do družinskega življenja - odstranitev tujca iz države - procesna predpostavka - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja sodišča ni bil več v postopku odstranitve, saj je bila njegova odstranitev izvršena, tožnik pa se je v Republiko Slovenijo kasneje legalno vrnil in v njej legalno prebival. Glede na navedeno si tožnik svojega pravnega položaja z morebitno ugoditvijo njegovi tožbi in odpravo izpodbijane odločbe v izpodbijanem delu ter vrnitvijo zadeve v ponoven postopek svojega pravnega položaja ne more izboljšati. V Sloveniji namreč prebiva legalno in ga ni moč ponovno odstraniti na podlagi že izvršene odločbe o odstranitvi.
Tožnik je v postopku izkazoval, da so na parcelah št. 111 in 222 k.o. ..., še drugi objekti, razen stanovanjskih stavb B. in A., ki pa niso komunalno opremljeni, temveč gre za kmetijske objekte in druge površine, ki tem objektom služijo. To navedbo, ki je bistvena za pravilno uporabo materialnega prava, saj se komunalni prispevek odmeri le za stavbno zemljišče, ki je komunalno opremljeno s komunalno opremo, pa je toženka brez obrazložitve ignorirala in določila vso površino parcel št. 111 in 222 kot „površino parcele objektov (m2 - A parcelo)“, kar pa ne bi mogla, kolikor bi upoštevala tudi obstoj kmetijskih objektov, fundus in površino, ki jim služi, ki na parcelah, ob upoštevanih stanovanjskih objektih tudi stojijo, in niso komunalno opremljeni.
visoko šolstvo - študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - rok - materialni rok
Ne glede na to, da je rok za obvestilo prvostopenjskemu organu o ne vpisu določen z razpisom, ga je po mnenju sodišča treba šteti kot del materialnega prava in s tem procesno predpostavko za upoštevanje naknadne pridobitve statusa študenta v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZVis.
ZIL-1 člen 43, 44, 44/1. ZBan-2 člen 6, 30, 30/1, 30/3.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - celovita presoja
Beseda „activa“ ne pomeni „biti aktiven, temveč je različica zapisa „aktiva“. Črka „k“ je v slogu angleških besed zamenjana s „c“. Pomen besede pa se ohrani in sicer je sinonim za premoženje. Znaka se po pomenski vsebini povsem ujemata, upoštevna javnost ga bo brez dvoma razumela kot premoženje.
Bistven je celostni vtis znakov, (tudi) z upoštevanjem njihovih razlikovalnih ter prevladujočih prvin in ne zgolj pomenski vidik. Na splošno, besedni del sestavljenega znaka res ni nujno prevladujoč, toda v obravnavanih znakih je: stilizirana črka „A“ oziroma elipsa iz treh krivulj pred daljšo odebeljeno besedo, nimata takega značaja, da bi tvorili poglavitni del znakov; besedni del je ključen tudi po glasovni in pomenski primerjavi. Kar pa se tiče zmanjšane razlikovalnosti pomena besede „activa“, ne gre prezreti, da ima del znamke lahko šibkejši razlikovalni učinek, vendar to ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ne more biti prevladujoč oziroma da ga je treba zanemariti. Tožena stranka je razložila, da imajo v sestavljenem znaku figurativni deli manjšo težo. Predhodna znamka je beseda z izrazito stilizirano prvo črko; poznejša znamka vsebuje (od figurativnega dela) daljši odebeljeni izraz. Povprečni potrošnik pa, kot povedano, zazna znak kot celoto; ne ukvarja se s posameznimi detajli. V obravnavanem primeru, ju bo dojel kot „aktiva“, kar pomeni premoženje.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarno varstvo - šolstvo - izobraževanje - osnovna šola - pogoji - COVID-19 - pravni interes
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID - 19 samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikom dovoljeno vstopati v šolo in obiskovati pouk brez izpolnjevanja pogoja PCT, tožena stranka pa je izobraževalni program in ocenjevanje znanja za vse učence dolžna izvajati v skladu z Zakonom o osnovni šoli po potrjenem šolskem programu, brez preverjanja pogoja PCT. Glede na to tožniki ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo.
ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1, 15/1-3.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na delo s skrajšanim delovnim časom - COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - dodelitev subvencije - obrazloženost odločbe
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla nobene pravne podlage, na katero je oprla odločitev, da tožnici ne pripada pravica do uveljavljanja subvencije po ZIUPGT oziroma ni navedla konkretnih relevantnih dejstev, na podlagi katerih je sprejela predmetno odločitev. Tožena stranka je namreč v izpodbijanem sklepu navedla zgolj del 3. alinee prvega odstavka 15. člena ZIUPGT in dodala, da predmetni pogoj ni izpolnjen, zraven pa na koncu dodala še določila glede plačila stroškov po določilih ZUP. Izpodbijani sklep posledično ni obrazložen na način, kot to zahteva ZUP v prvem odstavku 214. člena.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - predlog za odlog izvršbe
S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v izvršilnem naslovu ne odloži, ni pa bilo s tem odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, se ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke s predmetno odločitvijo ni poseženo.
Skopa obrazložitev izpodbijanega akta, ki mu tožeča stranka v upravnem sporu nasprotuje z obširnimi tožbenimi ugovori, ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve. Ugotovitve ministrstva o registrirani dejavnosti tožeče stranke so v očitnem nasprotju z vsebino tožničine vloge, v delu pa so tudi v nasprotju z materialnim pravom.
Nepravilna je ugotovitev strokovne komisije, ki jo v obrazložitvi sklepa povzema ministrstvo, da se vloga tožeče stranke ne nanaša na noben odlok, veljaven na dan pričetka dogodka dne 23. 11. 2021. Tega dne je namreč tudi po ugotovitvi sodišča veljal Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki je zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 določal ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 5, 5/1.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - dvig gotovine s transakcijskega računa - z računa pravne osebe dvignjena denarna sredstva - odločitev ustavnega sodišča - načelo materialne resnice
V davčnem postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice, ki je uzakonjeno v 5. členu ZDavP-2). V ta namen davčni organ tudi zasliši stranke in priče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - specialni predpis - napačna uporaba materialnega prava - stvarna pristojnost
181. člen ZDT-1 določa omejitve in način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka. ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki niso v državnotožilskih spisih. Zato je tožena stranka svojo odločitev oprla na zmotno razlago materialnega prava.
dohodnina - drugi dohodek - kupoprodajna pogodba - pravica do izjave - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Davčni organ je kupoprodajno pogodbo oziroma njeno vsebino ocenil kot neverodostojno, saj med slednjo in samim nakazilom denarja ni najti verodostojne povezave. Takšne ugotovitve davčnega organa so pavšalne in neutemeljene. V kolikor kupec sporne pogodbe ni evidentiral v svojih poslovnih knjigah, to ne pomeni, da kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena oziroma, da je njena vsebina neverodostojna.
plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka - preizkus zakonitosti odločbe - obrazloženost odločbe - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
V konkretnem primeru bi moralo iz izpodbijane odločbe jasno izhajati, zakaj organ šteje in iz katerih dokumentov izhaja, da je tožnica kot zavezanka dolžna plačevati RTV prispevek za meseca maj in junij, da bi sodišče lahko preizkusilo zakonitost izdane odločbe in določenega obdobja za plačilo. Navedeno pomeni, da bi v odločbi morale biti navedene pravno relevantne in konkretizirane okoliščine zraven materialnopravne podlage, zaradi katerih je tožena stranka tožeči stranki naložila plačilo RTV prispevka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa
Da bi bila podana navedena izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje), morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, razkritje takšnega podatka pa bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - sprememba pogojev poslovanja
ZEKom-1 je dopustil operaterju, da pogodbo spremeni enostransko, tj. neodvisno od volje naročnika (ki je voljno pristal le na tisto vsebino pogodbe, kakršna je bila ob njeni sklenitvi), pa je to situacijo uravnotežil na ta način, da je dal naročniku možnost, da od enostransko spremenjene pogodbe odstopi, ne da bi imel operater pravico, da mu s tem v zvezi karkoli zaračuna. Ravno taka ureditev prinaša uravnoteženje naročnikovega položaja (ki enostranske spremembe pogodbe ne more uveljaviti) z operaterjevim. Ker gre za kogentno ureditev, toženka pravilno opozarja, da se tožnik ne more sklicevati na določbe splošnih pogojev, saj so pogodbene določbe, ki so v nasprotju z zakonsko ureditvijo, nične (86. člen OZ), prav tako pa so nične določbe pogodbe, ki vsebujejo pogodbene pogoje, ki so nepošteni do potrošnika (23. člen Zakona o varstvu potrošnikov). Določbe splošnih pogojev pogodbe, ki so v nasprotju z zakonsko ureditvijo, ki naročniku izrecno daje določeno pravico (ki bi mu jo pogodba odrekla) so brez dvoma nepoštene do potrošnika.
ničnost odmerne odločbe - ničnostni razlog - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje
Iz ustaljene sodne prakse izhaja opredelitev ničnostnega razlog iz 5. točke 279. člena ZUP kot primer zlorabe pravic z namernim zavajanjem uradne osebe, pri tem pa ocena, ali določeno ravnanje preraste na stopnjo nedovoljenosti, ki zadosti zahtevam zakona za izrek ničnosti odločbe, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi. Iz dejanskih ugotovitev, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, in imajo podlago v upravnih spisih, ni razvidno, da bi šlo v obravnavanem primeru za kakršnokoli namerno zavajanje uradne osebe, pa tudi tega tožnica ne zatrjuje.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2. DZ člen 183.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - družinski član prosilca - vzdrževan družinski član - otrok, ki se šola
Če je šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja tožnika tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga tožnik preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.
brezplačna pravna pomoč - družinski član prosilca - nepopolna vloga - dopolnjevanje vloge - podatki iz uradne evidence
Organ je razpolagal z enotno matično številko tožnikove žene, ki si jo je pridobil sam iz uradnih evidenc, zato prošnje tožnika (čeprav je ta po pozivu ni dopolnil) ne bi smel zavreči kot nepopolne, pač pa bi moral o prošnji po pridobitvi podatkov o materialnem stanju tožnikove žene odločiti po vsebini. Organ namreč od prosilca ne sme zahtevati podatkov in dokazil, ki si jih lahko priskrbi sam po uradni dolžnosti na podlagi zakonskega pooblastila.