Tožnik je v postopku izkazoval, da so na parcelah št. 111 in 222 k.o. ..., še drugi objekti, razen stanovanjskih stavb B. in A., ki pa niso komunalno opremljeni, temveč gre za kmetijske objekte in druge površine, ki tem objektom služijo. To navedbo, ki je bistvena za pravilno uporabo materialnega prava, saj se komunalni prispevek odmeri le za stavbno zemljišče, ki je komunalno opremljeno s komunalno opremo, pa je toženka brez obrazložitve ignorirala in določila vso površino parcel št. 111 in 222 kot „površino parcele objektov (m2 - A parcelo)“, kar pa ne bi mogla, kolikor bi upoštevala tudi obstoj kmetijskih objektov, fundus in površino, ki jim služi, ki na parcelah, ob upoštevanih stanovanjskih objektih tudi stojijo, in niso komunalno opremljeni.
ZSZ člen 38, 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 5/01) člen 6, 8, 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - igralnica - razlikovanje med zavezanci - različna obremenitev zavezancev - načelo sorazmernosti - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-158/2017 z dne 20. 5. 2004 zavzelo stališče, da je izjemna donosnost dejavnosti, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, po določbi 3. alineje 61. člena ZSZ/84 okoliščina, ki jo lokalna skupnost utemeljeno upošteva, ko določa višino NUSZ. Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, zato sama po sebi ni v neskladju z določbo drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pa načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se vzpostavi sorazmerje med ugodnostjo lokacije in s tem povezanimi bremeni, kar pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga ustvarja izjemno ugodna lokacija. Občina zakonskih meril ne more uporabljati arbitrarno. Normodajalec lahko torej zakonsko merilo uporabi za posamezno skupino zavezancev le sorazmerno enako in po predhodni ugotovitvi razmerij med zavezanci po kriteriju izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka, ne pa na podlagi proste presoje.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - begosumnost
Tožnikova zapustitev Grčije in Hrvaške, nezakonito prehajanje mej, vključno z Republiko Slovenijo, in dejstvo, da je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po prijetju policije, pretehtajo v prid obstoja realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom obveznega zadrževanja na območju azilnega doma. Glede na navedeno je sklepanje, da je tožnik begosumna oseba, in da bi, v kolikor mu gibanje ne bi bilo omejeno, svojo pot nadaljeval v Francijo in v Republiki Sloveniji ne bi počakal na predajo odgovorni državi članici (ki je v tem primeru najverjetneje Hrvaška), utemeljeno.
ZTuj-2 člen 67, 67/4, 73, 73/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
tujci - nezakonito prebivanje - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - dovolitev zadrževanja - pravica do družinskega življenja - odstranitev tujca iz države - procesna predpostavka - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja sodišča ni bil več v postopku odstranitve, saj je bila njegova odstranitev izvršena, tožnik pa se je v Republiko Slovenijo kasneje legalno vrnil in v njej legalno prebival. Glede na navedeno si tožnik svojega pravnega položaja z morebitno ugoditvijo njegovi tožbi in odpravo izpodbijane odločbe v izpodbijanem delu ter vrnitvijo zadeve v ponoven postopek svojega pravnega položaja ne more izboljšati. V Sloveniji namreč prebiva legalno in ga ni moč ponovno odstraniti na podlagi že izvršene odločbe o odstranitvi.
visoko šolstvo - študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - rok - materialni rok
Ne glede na to, da je rok za obvestilo prvostopenjskemu organu o ne vpisu določen z razpisom, ga je po mnenju sodišča treba šteti kot del materialnega prava in s tem procesno predpostavko za upoštevanje naknadne pridobitve statusa študenta v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZVis.
ZBPP člen 11, 11/1, 26, 26/1, 26/1-9, 26/5, 26/5-1. ZPP člen 249, 249/1.
brezplačna pravna pomoč - odločba o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči - stroški - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - čas nastanka stroškov - sodni izvedenec - sodni izvedenec -stroški izvedenca - izvedba dokaza z izvedencem - zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi - ustno zaslišanje izvedenca
Stroški pravdnega postopka z izvedbo dokazov nastanejo, ko so ti dokazi izvedeni, kar pomeni, da so stroški podaje izvedenskega mnenja nastali takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, v tem primeru izvedensko mnenje ustno podano na naroku, s sklepom sodišča o stroških podaje izvedenskega mnenja pa so bili (že nastali) stroški izvedenca (le) odmerjeni.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2. DZ člen 183.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - družinski član prosilca - vzdrževan družinski član - otrok, ki se šola
Če je šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja tožnika tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga tožnik preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.
Skopa obrazložitev izpodbijanega akta, ki mu tožeča stranka v upravnem sporu nasprotuje z obširnimi tožbenimi ugovori, ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve. Ugotovitve ministrstva o registrirani dejavnosti tožeče stranke so v očitnem nasprotju z vsebino tožničine vloge, v delu pa so tudi v nasprotju z materialnim pravom.
Nepravilna je ugotovitev strokovne komisije, ki jo v obrazložitvi sklepa povzema ministrstvo, da se vloga tožeče stranke ne nanaša na noben odlok, veljaven na dan pričetka dogodka dne 23. 11. 2021. Tega dne je namreč tudi po ugotovitvi sodišča veljal Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki je zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 določal ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarno varstvo - šolstvo - izobraževanje - osnovna šola - pogoji - COVID-19 - pravni interes
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID - 19 samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikom dovoljeno vstopati v šolo in obiskovati pouk brez izpolnjevanja pogoja PCT, tožena stranka pa je izobraževalni program in ocenjevanje znanja za vse učence dolžna izvajati v skladu z Zakonom o osnovni šoli po potrjenem šolskem programu, brez preverjanja pogoja PCT. Glede na to tožniki ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave - sodna poravnava
Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju, čeprav bi to možnost morala imeti.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 5, 5/1.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - dvig gotovine s transakcijskega računa - z računa pravne osebe dvignjena denarna sredstva - odločitev ustavnega sodišča - načelo materialne resnice
V davčnem postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice, ki je uzakonjeno v 5. členu ZDavP-2). V ta namen davčni organ tudi zasliši stranke in priče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1, 15/1-3.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na delo s skrajšanim delovnim časom - COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - dodelitev subvencije - obrazloženost odločbe
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla nobene pravne podlage, na katero je oprla odločitev, da tožnici ne pripada pravica do uveljavljanja subvencije po ZIUPGT oziroma ni navedla konkretnih relevantnih dejstev, na podlagi katerih je sprejela predmetno odločitev. Tožena stranka je namreč v izpodbijanem sklepu navedla zgolj del 3. alinee prvega odstavka 15. člena ZIUPGT in dodala, da predmetni pogoj ni izpolnjen, zraven pa na koncu dodala še določila glede plačila stroškov po določilih ZUP. Izpodbijani sklep posledično ni obrazložen na način, kot to zahteva ZUP v prvem odstavku 214. člena.
ZIL-1 člen 43, 44, 44/1. ZBan-2 člen 6, 30, 30/1, 30/3.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - celovita presoja
Beseda „activa“ ne pomeni „biti aktiven, temveč je različica zapisa „aktiva“. Črka „k“ je v slogu angleških besed zamenjana s „c“. Pomen besede pa se ohrani in sicer je sinonim za premoženje. Znaka se po pomenski vsebini povsem ujemata, upoštevna javnost ga bo brez dvoma razumela kot premoženje.
Bistven je celostni vtis znakov, (tudi) z upoštevanjem njihovih razlikovalnih ter prevladujočih prvin in ne zgolj pomenski vidik. Na splošno, besedni del sestavljenega znaka res ni nujno prevladujoč, toda v obravnavanih znakih je: stilizirana črka „A“ oziroma elipsa iz treh krivulj pred daljšo odebeljeno besedo, nimata takega značaja, da bi tvorili poglavitni del znakov; besedni del je ključen tudi po glasovni in pomenski primerjavi. Kar pa se tiče zmanjšane razlikovalnosti pomena besede „activa“, ne gre prezreti, da ima del znamke lahko šibkejši razlikovalni učinek, vendar to ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ne more biti prevladujoč oziroma da ga je treba zanemariti. Tožena stranka je razložila, da imajo v sestavljenem znaku figurativni deli manjšo težo. Predhodna znamka je beseda z izrazito stilizirano prvo črko; poznejša znamka vsebuje (od figurativnega dela) daljši odebeljeni izraz. Povprečni potrošnik pa, kot povedano, zazna znak kot celoto; ne ukvarja se s posameznimi detajli. V obravnavanem primeru, ju bo dojel kot „aktiva“, kar pomeni premoženje.
dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - specialni predpis - napačna uporaba materialnega prava - stvarna pristojnost
181. člen ZDT-1 določa omejitve in način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka. ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki niso v državnotožilskih spisih. Zato je tožena stranka svojo odločitev oprla na zmotno razlago materialnega prava.
inšpekcijsko nadzorstvo - delo na črno - prepoved dela na črno - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - kontradiktornost - načelo materialne resnice
Glede na dejstvo, da je tožeča stranka v pritožbenem roku zoper zapisnik podala navedbe, s katerimi je zatrjevala, da so bili delavci, ki so sicer nesporno opravljali prevoze z njenimi vozili, v kritičnem času zaposleni v družbi, s katero je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o najemu vozil, obenem pa tudi izkazala, da med samim postopkom nadzora z navedeno družbo in niti z delavcem ni uspela stopiti v kontakt, da bi lahko navedeno sama preverila, je bil po presoji sodišča upravni organ dolžan raziskati dejansko stanje in delavcu tudi omogočiti možnost izjave o navedbah tožeče stranke.
brezplačna pravna pomoč - družinski član prosilca - nepopolna vloga - dopolnjevanje vloge - podatki iz uradne evidence
Organ je razpolagal z enotno matično številko tožnikove žene, ki si jo je pridobil sam iz uradnih evidenc, zato prošnje tožnika (čeprav je ta po pozivu ni dopolnil) ne bi smel zavreči kot nepopolne, pač pa bi moral o prošnji po pridobitvi podatkov o materialnem stanju tožnikove žene odločiti po vsebini. Organ namreč od prosilca ne sme zahtevati podatkov in dokazil, ki si jih lahko priskrbi sam po uradni dolžnosti na podlagi zakonskega pooblastila.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - upravni postopek - zloraba pravice
Na organu je dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, pri tem pa se ne sme spuščati v presojo, ali bi škoda lahko nastala tudi posameznim strankam postopka. Od tožene stranke ni mogoče zahtevati, da vsebinsko presoja obstoj navedene izjeme, če se organ na njo ni skliceval, ker je ocenil, da škoda za izvedbo upravnega postopka ni izkazana. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu vsebuje informacije v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, ki jih tožnik ne more določiti za svojo poslovno skrivnost.
epidemija - COVID-19 - karantena - obrazložitev odločbe - nalezljive bolezni - legalitetno načelo - exceptio illegalis - denarna kazen za gospodarski prestopek - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih
Pogoje za odreditev karantene določa ZNB v 19. členu, v skladu s katerim je treba razlagati Odlok Vlade RS, ki je bil sprejet na dovolj določni zakonski podlagi, to je na določbi drugega in četrtega odstavka 19. člena ter določbi 1. točke prve alineje 39. člena ZNB, Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 pa tudi ne presega okvirov, ki jih določa zakon (t.i. legalitetno načelo). Omenjeni Odlok namreč zgolj podrobneje razčlenjuje zakonske določbe, ko v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 19. člena ZNB, določa izjeme, ko se posamezniku, čeprav ta prihaja iz rizičnega območja, karantena ne odredi, bodisi zaradi izpolnjevanja PCT pogoja po prvem odstavku 6. člena Odloka bodisi zaradi izjem, ki jih Odlok določa v prvem odstavku 7. člena.
V obrazložitvi odločbe o odreditvi karantene niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je ministrstvo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izrek karantene. Za odreditev karantene je namreč ključna ne le ugotovitev, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, pač pa tudi ugotovitev, kakšno je bilo epidemiološko stanje v tej državi v času pred vstopom osebe na ozemlje Republike Slovenije.
V primeru odsotnosti obrazložitve in navedbe dejstev in dokazov, ki utemeljujejo izdajo odločbe, namreč stranka v postopku nima možnosti podati izjave o upoštevanih dejstvih in tudi ni seznanjena z razlogi, zaradi katerih se je pristojni organ odločil, da karantensko odločbo izda.
ničnost odmerne odločbe - ničnostni razlog - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje
Iz ustaljene sodne prakse izhaja opredelitev ničnostnega razlog iz 5. točke 279. člena ZUP kot primer zlorabe pravic z namernim zavajanjem uradne osebe, pri tem pa ocena, ali določeno ravnanje preraste na stopnjo nedovoljenosti, ki zadosti zahtevam zakona za izrek ničnosti odločbe, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi. Iz dejanskih ugotovitev, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, in imajo podlago v upravnih spisih, ni razvidno, da bi šlo v obravnavanem primeru za kakršnokoli namerno zavajanje uradne osebe, pa tudi tega tožnica ne zatrjuje.
dohodnina - dokazovanje dejstev - posebni ugotovitveni postopek - drugi dohodek
Pri razlagi „drugega dohodka“ iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 je treba upoštevati, da gre za dohodek sui generis, in da se lahko šteje za drugi dohodek le tisti dohodek, ki ga je davčni zavezanec dejansko dosegel s svojo aktivnostjo in s ciljem povečanja svojega premoženja.
Tožnik je po pooblaščencu sporočil prvostopenjskemu organu, da je pooblaščenec tožnika seznanjen s postopkom in se odpoveduje osebni seznanitvi ter pričakuje pisne odpravke za tožnika. Tako so neutemeljene navedbe tožnika, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v upravnem postopku.
V upravnem postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Upravni organ je zato dolžan izvesti poseben ugotovitveni postopek za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.