Ob upoštevanju navedenega sodišče ugotavlja, da je organ za BPP, skladno s citiranimi določili 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP upravičeno zavrgel – tožnik je namreč vložil prošnjo za BPP, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo (št. Bpp 111/2021 z dne 3. 8. 2021), dejansko stanje ali pravna podlaga, na katera se opira tožnikova tokratna prošnja (zahtevek), pa se nista spremenila.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3. ZUP člen 9, 9/1, 129, 129/1, 129/1-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave - dovoljenje za začasno prebivanje - začasno prebivališče - zapor - pravica do poštenega sojenja
Organ s sklepom zavrže vlogo, če, med drugim, vložnik vloge po tem zakonu ne more biti stranka. V teh primerih gre za situacije, ko stranka nima ustrezne pravne sposobnost ali ko priznanje določene pravice vlagatelju po materialnih predpisih očitno ne pripada. Ta očitnost pomeni, da je to dejstvo razvidno že na prvi pogled iz same zahteve, zato če je treba za presojo utemeljenosti zahteve opraviti bolj poglobljeno presojo (izvesti dodatne dokaze itd.), se lahko taka vsebinska presoja konča le z upravno odločbo, in ne s sklepom o zavrženju.
Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi toženka odgovor Ministrstva za pravosodje z dne 10. 2. 2022 vročila tožniku v izjavo. S tem je prekršila načelo zaslišanja stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški izvedenine - stroški nasprotne stranke
Odločitev v izpodbijani odločbi, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je pravilna. Dodeljena brezplačna pravna pomoč namreč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.
Obseg pravne pomoči je treba obravnavati v obsegu, kot je bilo zanjo zaprošeno, torej kot enovito obliko pravne pomoči. To je v tem primeru za zastopanje v postopku pred sodiščem na I. stopnji, kar lahko vključuje ali/in podajo dodatnih vlog na poziv sodišča ali/in v odgovor nasprotni stranki ali/in opravo naroka/ov za glavno obravnavo, itd.
stroški pritožbenega postopka - stroški odgovora na pritožbo - uspeh v postopku
Toženka je ravnala nepravilno, ko je pri odločanju o zahtevku o stroških uporabila merilo upravičenosti navedb, saj ZUP ne pozna pravila, po katerem bi bilo priznavanje stroškov stranki odvisno od tega, ali je bila vloga potrebna oz. upravičena. Toženkina odločitev o priznanju stroškov odgovora na pritožbo zato ne bi smela temeljiti na vsebinski presoji, ali bi lahko z navedbami, ki jih je tožnica podala v odgovoru, vsebinsko vplivala na odločitev pritožbenega organa ali ne. Za priznanje stroškov odgovora na pritožbo je dovolj, da ima stranka pravico do odgovora in je odgovor v zadostni meri obrazložila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnosti možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Organ torej s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo.
Če tožnik še ni vložil tožbe, to ni razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za svetovanje in zastopanje. ZBPP v tretjem odstavku 26. člena določa, da je brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje. Tožnik, če prosi za pravno pomoč, očitno ne zmore sam reševati pravnega problema in zato potrebuje strokovno pomoč, da se lahko odloči, ali bo vložil tožbo.
ZCes-1 člen 97, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 155, 155/1.
postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - retroaktivna uporaba zakona - načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona
Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne smejo imeti učinka za nazaj. Nepravilno je stališče tožene stranke, da za odločanje zadošča že, če se uporabi v času odločanja veljavni predpis. ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu občinske ceste. Zaradi tega je za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1.
brezplačna pravna pomoč - obseg presoje organa za brezplačno pravo pomoč - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka se je opredeljevala do tega, da tožnik glede na obrazložitev sodbe višjega sodišča nima možnosti za uspeh, pri čemer iz odločbe ni razvidno, da bi vpogledala tudi v pritožbo tožnika. Tožnik je v prošnji za brezplačno pravno pomoč konkretno navedel, kaj bo uveljavljal v zahtevi za varstvo zakonitosti, očital je, da v določenem delu sodba višjega sodišča ni obrazložena in da je sodba sama s sabo v nasprotju, pri čemer je tudi navedel, v katerem delu naj bi bila sama s sabo v nasprotju. To samo po sebi sicer še ne pomeni, da bi z zahtevo za varstvo zakonitosti v vsakem primeru uspel, ni pa mogoče trditi, da je že na prvi pogled očitno, da z zahtevo za varstvo zakonitosti nikakor ne more uspeti.
Besedni znak „COLOR AKTIV“ kot celota ne presega pomena, ki ga ima ta izraz, to je živahna, aktivna, dejavna barva. V povezavi s proizvodi, za katere je Urad zavrnil varstvo s položaja slovenskega povprečnega potrošnika, je opisen. Navedbe tožeče stranke o tem, da je tožena stranka spregledala pomen „color aktiv“ oziroma mu pripisala napačnega, ne držijo. Nasprotno, tožena stranka je ocenila celotni vtis znaka, preučila je zaznavanje znaka kot celote s strani povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Ravno slednji bi znak „COLOR AKTIV“ za izdelke, namenjene ohranjanju ali doseganju čistoče perila, posode ali gospodinjstva, zaznal kot ključno lastnost oziroma značilnost proizvoda: čistilo, pri katerem se barve ohranijo (se ne poškodujejo, ne obledijo). V tej luči zadevni znak služi za opis bistvene lastnosti prijavljenih izdelkov.
Povprečnemu potrošniku ni treba narediti nadaljnjih miselnih korakov, kot trdi tožeča stranka. Izraz takoj prepozna kot odraz opisane osnovne lastnosti čistil in ga neposredno poveže z njimi. Kot tak pa mora ostati v prosti uporabi in si ga ne sme lastiti podjetje, ki ga je prijavilo kot znamko. Ne gre prezreti, da se na trgu čistilnih sredstev že uporablja. Določena podjetja jih že označujejo s tem izrazom oziroma njegovim delom.
lekarniška dejavnost - lekarna - podružnica - izdaja dovoljenja
Oboje, lekarno in podružnico lekarne, fizična ali pravna oseba lahko organizira le kot koncesionar. Ta položaj pa ima (kot že rečeno) lahko le na območju občine, ki ji je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so ji te skupaj podelile koncesijo. Z drugim odstavkom 39. člena ZLD-1 zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
ZInfV člen 6, 6/2, 7. Uredba o določitvi bistvenih storitev in podrobnejši metodologiji za določitev izvajalcev bistvenih storitev (2019) člen 7, 15. ZUP člen 214.
trg finančnih instrumentov - upravljanje - merila - upravni akt - upravni postopek - kršitev pravil postopka - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka izpodbijanega akta ni izdala po procesnih pravilih upravnega postopka. Dejansko stanje v tej zadevi ni bilo ugotavljano po enem od postopkov iz ZUP-a (skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem), tožnica o postopku ni bila obveščena, ni imela možnosti sodelovati v postopku odločanja in izpodbijani sklep tudi ne vsebuje sestavin odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP. Čeprav je tožena stranka odločala s sklepom, pa z njim ni odločila zgolj o procesnem vprašanju temveč o obveznostih tožnice, posledično bi sklep moral imeti sestavine odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP.
Odmera temelji na ureditvi, po kateri pride do nastanka obveznosti za plačilo trošarine v primeru, če med gibanjem trošarinskega blaga med dvema trošarinskima skladiščema v režimu odloga plačila trošarine pride do nepravilnosti. V tem primeru se namreč gibanje blaga pravilno zaključi s prejemom pošiljke s strani prejemnika (drugi odstavek 7.a člena ZTro oziroma drugi odstavek 25. člena ZTro-1). Če pravilnega zaključka ni (kar predstavlja nepravilnost v gibanju blaga), nastopi obveznost za plačilo trošarine (prvi in drugi odstavek 16. člena ZTro v povezavi z drugo točko 11. člena ZTro oziroma prvi odstavek 26. člena ZTro-1). Trošarinska obveznost se v tem primeru lahko naloži tudi osebi, ki je v zvezi s tem premikom trošarinskega blaga predložila instrument zavarovanja.
Ker tožnica v postopku ni izkazala predaje posojila družbi, tudi posledično ni izkazala, da bi bili zneski, ki so ji bili v letu 2013 nakazani s strani te družbe na njen TRR, vrnitev posojila. Davčni organ je te prejemke obravnaval kot druge dohodke in odmeril dohodnino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - povprečni mesečni dohodek - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Tožnik niti v upravnem postopku niti v predmetnem upravnem sporu ni jasno in konkretizirano navajal, kateri naj bi bili tisti nekrivdno nastali upravičeni razlogi, zaradi katerih z delom svojega dohodka ne more razpolagati in zaradi katerih bi bilo posledično treba del dohodka, ki se je tožniku v preverjanem obdobju mesečno odtegnil na podlagi sklepa o izvršbi, izvzeti iz izračuna višine tožnikovega lastnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - izvensodno reševanje sporov - kršitev pacientovih pravic
Določba 70. člena ZPacP se ne nanaša na postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (ki je predmet tožnikove prošnje in s tem tega upravnega spora), temveč na postopek z zahtevo za drugo obravnavno, ki (drugače kot postopek o zahtevi za prvo obravnavo) poteka po formaliziranem postopku pred za to posebej ustanovljenim organom in ki ureja postopek izvensodnega poravnavanja pred tem organom oziroma postopek v zvezi z mediacijo. Enako velja za določbo 75. člena ZPacP, na katero se tožnik prav tako smiselno sklicuje v tožbi. Zakonodajalec tako ni uredil pristojnosti za izvensodno poravnavanje sporov že v okviru postopka o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.
Po povedanem postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic ni postopek sodnega varstva v smislu drugega odstavka 1. člena in prvega odstavka 7. člena ZBPP. Zato je pravilna toženkina presoja, da BPP za ta postopek ni mogoče dodeliti.
V kolikor ima stečajni dolžnik v pravdi, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve, pravico do aktivnega sodelovanja, ki jo lahko izvaja tudi prek pooblaščenca – odvetnika (ne glede na to, da je v stečajnem postopku sicer zastopan po stečajnem upravitelju), stečajnemu dolžniku, ki si odvetnika zaradi socialnega položaja ne more privoščiti, zgolj iz razloga, ker je zastopan po stečajnem upravitelju, BPP za takšno pravno pomoč ni mogoče odreči.
Za ponovno odločanje v odprtem razpisnem postopku ni podlage in je zato na mestu ustavitev postopka in ponovitev razpisa, saj bodo le na ta način, kot pravilno poudarja toženka, vsi prijavljeni kandidati seznanjeni tudi z merili, ki jih je z ozirom na napotke Vrhovnega sodišča dolžna (v obliki predpisa) sprejeti toženka in ki zavezujejo komisijo v postopku izbire in s tem odločilno vplivajo na končno odločitev v zadevi. Obenem pa tožnica s tem ne bo v ničemer prikrajšana za svoja zakonska in ustavna upravičenja, saj bo imela možnost udeležbe na novem razpisu.
Za odločanje v tem primeru (torej, ali je Ukaz obremenjen s kršitvijo, ki predstavlja enega izmed ničnostnih razlogov, konkretno razloga po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, kar bi lahko vodilo v izrek navedenega akta za ničnega) je tako pristojen upravni organ (glej tretji odstavek 280. člena ZUP), sodišče pa bi o ničnosti navedenega akta lahko odločalo (oziroma je celo dolžno po uradni dolžnosti paziti na ničnost upravnega akta - drugi odstavek 37. člena ZUS-1), če bi prejelo tožbo zoper odločbo, s katero bi bil tožničin predlog za izrek ničnosti tega akta dokončno zavrnjen (ali s sklepom zavržen). Odločanje o ničnosti Ukaza torej v tem primeru ne spada v sodno pristojnost, posledično sodišče zato ne more za ta akt ugotavljati ničnostnih razlogov, ne glede na drugi odstavek 37. člena ZUS-1, na katerega se sicer sklicuje tožnica.
Upravni organ je pravilno ugotovil, da izvedena dela predstavljajo rekonstrukcijo objekta, saj povečanje objekta za dodatno nadstropje, nova dvokapna streha in prizidava dela objekta, pri čemer se je povečala tlorisna površina in spremenil zunanji izgled, vključno s konstrukcijskimi elementi, predstavljajo poseg v konstrukcijo obstoječega objekta in ne zgolj njegovo vzdrževanje. Pri tem ne gre za odstranitev objekta po 7.4 točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, saj se po odstranitvi jugozahodnega dela objekta ni vzpostavilo prejšnje stanje, ampak se je pri ponovni gradnji navedenega dela celoten objekt po površini povečal.