spor majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dopustne pripravljalne vloge
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti. Postopek v sporu majhne vrednosti pa je v Zakonu o pravdnem postopku urejen v posebnem poglavju in nekoliko drugače od rednega postopka. Postopek v sporu majhne vrednosti tako praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). Sodišče pa lahko izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oz. pripravljalne vloge ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Na vse to je bila tožena stranka tekom postopka tudi jasno opozorjena s pozivom naj odgovori na vlogo (dopolnitev tožbe) tožeče stranke z dne 15. 7. 2020, ki ga je prejela 16. 7. 20202. Z vročitvijo dopolnitve tožbe in pripravljalne vloge tožeče stranke in pozivom, da nanje odgovori pa je imela tožena stranka vse možnosti za izjasnitev o navedbah in dokazih tožeče stranke in je to možnost tudi izkoristila. Imela pa je tudi možnost zahtevati izvedbo naroka, česar pa ni storila.
denarna kazen - število dnevnih zneskov denarne kazni - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca
V zvezi s pritožbenim očitkom o neupoštevanju premoženjskih okoliščin, sodišče druge stopnje pritožniku pojasnjuje, da je v prvem odstavku 47. člena KZ-1 povsem jasno določeno, da se denarna kazen izreka tako, da se v sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca in da je v drugem odstavku 47. člena KZ-1 določeno, da število dnevnih zneskov (od 10 do 360 oziroma do 1500) sodišče določi z upoštevanjem splošnih pravil o odmeri kazni (člen 49 KZ-1), razen okoliščin, ki se nanašajo na premoženjske razmere storilca.
ZDR-1 člen 154, 200, 200/4.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
denarno nadomestilo - davki in prispevki - odmor
Odmor med delovnim časom ni namenjen le malici, ampak tudi počitku delavca, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi tožnica lahko odmor koristila na delovnem mestu. V obravnavanem primeru zaradi narave dela, ki ga je tožnica opravljala, odmor na delovnem mestu ni možen.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, ki se nanaša na odvod davkov in prispevkov. Iz sodne prakse VS RS dejansko izhaja, da je takšna odločitev preuranjena, poleg tega pa iz kogentnih predpisov izhaja, da je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
SPZ člen 9, 43. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-5, 339/2-8, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - sosporništvo na aktivni strani - stvarna legitimacija - kršitev metodološkega napotka - kršitev pravice do izjave - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - predpostavke za priposestvovanje - dobra vera - dokazovanje z indici - ureditev meje v upravnem postopku
Vsaka sodba mora imeti razloge o odločilnih dejstvih (pravno relevantnih dejstvih), to je za sprejem odločitve relevantnem dejanskem stanju in pravnih normah. Kadar sodišče ugodi zahtevku, se mora argumentirano opredeliti do vseh ugovorov tožene stranke, s katerimi ta izpodbija razloge tožeče stranke, in obratno. Pri ugotavljanju in obrazložitvi dejanskega stanja mora sodišče slediti metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP, torej presoditi vsak dokaz posebej, vse dokaze skupaj in upoštevati uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov; izvedbo posameznih dokazov lahko zavrne, vendar mora zavrnitev ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru krši pravico stranke do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba ne zadosti v celoti zgoraj povzetim načelom.
Na aktivni (tožniški) strani ne poznamo nujnega sosporništva. V primeru, če bi se izkazalo, kar zatrjuje toženec, da tožnica ni edina dedinja po pokojnem A. A. in da je sporna parcela skupna lastnina treh dedičev, to sicer ne bi vplivalo na procesno legitimacijo tožnice, pač pa na njeno stvarno legitimacijo – po materialnem pravu namreč solastnik ali skupni lastnik ne more zahtevati, da se ugotovi njegova izključna lastninska pravica na solastni ali skupnolastni stvari.
Pravnomočna ureditev meje v upravnem postopku ne ustvarja učinka pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), pač pa domnevo močnejše pravice, ki jo mora tisti, ki zatrjuje drugačno mejo od katastrske, utemeljiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
Dobra vera je pravni pojem, ki bi ga morala sodba napolniti z ustreznimi dejanskimi okoliščinami; posestnik je dobroveren, če ne ve ali ne more vedeti, da stvar ni njegova. Za zaključek o njegovi zmoti o lastništvu ni dovolj le ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti zmota opravičljiva.
ZDR-1 člen 9, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 137, 138.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 15, 20.
suspenz pogodbe o zaposlitvi - kolektivna pogodba - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
Zakon predvideva možnost suspenza tudi v primerih, ki se določijo s kolektivno pogodbo, vendar pa ureditev možnih dodatnih primerov suspenza tudi v kolektivni pogodbi ne pomeni tudi možnosti spreminjanja narave tega instituta. Ravno to pa sta storili stranki Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije v spornem primeru, saj 20. člen KP (četudi naslovljen enako kot 53. člen ZDR-1 - Suspenz pogodbe o zaposlitvi) po vsebini ni suspenz v skladu z zakonsko opredelitvijo tega instituta.
Sporna določba 20. člena KP tako v zvezi s plačilom nadomestila v času suspenza nasprotuje zakonski določbi o omejitvi avtonomije pogodbenih strank, saj se s kolektivno pogodbo lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, pri čemer izjema za tak primer ni zakonsko predvidena (9. člen ZDR-1).
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni rok - objektivni rok
Odgovornost toženke ima drugačno materialnopravno podlago kot odgovornost pogodbenega partnerja. Navedeno pomeni, da se toženka s prelaganjem odgovornosti na pogodbenega partnerja ne more uspešno razbremeniti svoje odgovornosti. Bistvena je ugotovitev, da so bili zneski iz naslova blagajne vzajemne pomoči in potni stroški na škodo tožeče stranke, neupravičeno in po krivdi toženke izplačani njej in ostalim zaposlenim na njihove transakcijske račune. Zato pooblastilo in kršitev obveznosti iz pogodbe o opravljanju računovodskih storitev v škodo tožeče stranke niso v zvezi z razlogi odškodninske odgovornosti toženke in posledično za odločitev niso pomembni.
ZPP člen 8, 114, 124, 124/1, 302, 302/2, 302/3. OZ člen 131, 163.
povrnitev škode - odškodnina - pešec - padec na pohodni površini - odgovornost vzdrževalca cest - skrbnost - protipravnost - ponovna izvedba dokazov - sprememba sodnika - načelo neposrednosti
Do pritožbeno zatrjevane kršitve načela neposrednosti in posledične absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zaradi nepravilne uporabe 3. odstavka 302. člena ZPP bi tako lahko prišlo samo v primeru, če bi sodbo sprejel sodnik, ki sploh ni sodeloval na glavni obravnavi, kar pa ni bil primer v tej zadevi.
Kakršna koli druga nepravilna uporaba pravil iz 3. odstavka 302. člena ZPP pa bi lahko predstavljala zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa v tem konkretnem primeru tudi ni podana. Čeprav je tožnica, ko se je izjavila o tem, vztrajala, da se tako priče kot stranke zaslišijo znova, pa v tej izjavi ni navedla prav nobenega razloga, kot to pravilno izpostavlja tudi sodišče prve stopnje, zakaj bi bila ponovna izvedba teh dokazov potrebna. Ker sodišče prve stopnje samo razloga za ponovno izvedbo teh dokazov ni našlo, z odločitvijo, da prič in stranke kljub drugačni izjavi tožnice ne bo zaslišalo znova, ni kršilo določila 3. odstavka 302. člena ZPP, saj je odločitev o tem, ali bo te dokaze izvedel znova ali ne, v domeni novega sodnika.
Pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je, četudi ni šlo za povsem ravno površino in je obstajal razmak (5 cm) med betonskimi ploščami, ta ni bil takšen, da bi terjal od zavarovanca tožene stranke kakršno koli ukrepanje v smislu zasutja s peskom ali zemljo, da bi se razmaki zmanjšali oziroma da bi se plošče poravnale z ostalim nivojem (ugotovljena je bila namreč le višinska razlika 1 cm), pohodna površina na delu, ki je bil tožbeno zatrjevan kot mesto padca, kot tudi na delu, na katerem je tožnica izpovedovala, da je padla, v času škodnega škodnega dogodka še vedno ustrezala standardom normalne pohodne površine, saj noben del ni bistveno odstopal od preostalega (širšega) območja, kjer je prišlo do padca, pa tudi, da očitki tožnice, da zavarovanec tožene stranke ni poskrbel za varno hojo, ker razmakov med ploščami ni saniral, niso utemeljeni, še manj pa očitek, da bi moral zavarovanec postaviti opozorilno tablo za pešce, saj za to ni bilo nobenega razloga.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - verzijski zahtevek - izguba posesti - uporaba nepremičnine
Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi do katere pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker je tožnik do konca glavne obravnave sporne nepremičnine še vedno uporabljal, je s tem tudi užival koristi od zatrjevanih investicij in do premika koristi v sfero lastnice nepremičnin še ni prišlo.
predlog za zavarovanje dokazov - dokazni standard verjetnosti - upravičen razlog za zavarovanje dokazov - izvedba dokaza - konkretizacija navedb
Dejstva, ki jih želi tožnik dokazati z izvedenim dokazom, so presplošno navedena.
Tožnik ni ponudil konkretnih trditev o tem, da dokaza kasneje ne bi bilo mogoče izvesti, niti ni pojasnil, zakaj meni, da obstoji utemeljena bojazen, da ga ne bo mogoče izvesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040643
OZ člen 619, 626, 626/1, 635, 635/2, 636, 640.
podjemna pogodba - predmet podjemne pogodbe - čiščenje bolniških prostorov - podjemnikove obveznosti - obveznost izvršiti delo - način izvedbe del - zahtevana izobrazba - odgovornost za napake izvršenega posla - obligacija rezultata - stvarne napake - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - zahtevek na znižanje plačila - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - tek zakonskih zamudnih obresti
Iz prvega odstavka 626. člena OZ izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. To pomeni, da v kolikor se pogodbeni stranki dogovorita glede načina izvajanja storitev, ki so predmet podjemne pogodbe, in je izvajalcu znan specifično izražen končni interes naročnika, je izvajalec pri načinu izvajanja svojih storitev vezan na dogovorjen način izvajanja storitev in je z njim omejen. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni nepravilnost v izpolnitvi.
ZKP člen 26, 26/1, 28, 28/1, 28/2, 28/3. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2.
krajevna in stvarna pristojnost - posebna pravila - objava na spletni strani - objava v tisku - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbami, da kraj, kjer je bil spis natisnjen, ne pomeni kraja, kjer se nahaja tiskalnik zasebnega tožilca oziroma kjer si je zasebni tožilec natisnil sporni članek, na podlagi tega pa zasebno tožbo vložil pri Okrožnem sodišču v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču, ker dejanje ni bilo storjeno s tiskom, temveč z objavo na spletu in zato že pojmovno ne pride v poštev razlaga po kraju "fizičnega tiska", temveč je upoštevaje določbi tretjega in prvega odstavka 28. člena ZKP šteti kot kraj, kjer je bil spis natisnjen (vnesen na splet) kraj, kjer je izdajatelj objavil sporni članek na spletu, to pa je kraj sedeža izdajatelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049510
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. ZPrCP člen 30, 30/6.
predrzna vožnja v cestnem prometu - oblika krivde - naklep - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - subjektivna zavest storilca
Kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je podano, če storilec vozi predrzno in brezobzirno, naklepno krši najmanj eno izmed cestnoprometnih pravil, ki so določena v treh alinejah te točke, in je hkrati njegov naklep podan tudi do konkretne ogrozitvene posledice (neposredna nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe), ki jo s takšno vožnjo povzroči (vzročna zveza).
Ugotoviti je potrebno, da se je obdolženec zavedal (možnosti) 1) da vozi pod vplivom alkohola, 2) da je na avtocesto zapeljal na izvoz oziroma, da vozi po avtocesti po vozišču, ki je namenjeno vožnji v nasprotno smer in 3) da s takšno vožnjo konkretno ogroža življenje ali telo udeležencev cestnega prometa. Po ugotovljeni zavestni sestavini pa je potrebno presoditi, ali je storilec takšno vožnjo in neposredno ogrozitev hotel (direktni naklep) ali nanju vsaj pristal (eventualni naklep). Z vidika obdolženčevega odnosa do očitane vožnje po avtocesti v nasprotni smeri je zato ključno, česa se je obdolženec zavedal in kaj je hotel v trenutku, ko je na izvozu zapeljal na avtocesto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00039751
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 355. URS člen 22, 25.
gradnja - solastnina na nepremičnini - razdelitev solastnine - pravni posel - dogovor o uporabi - nepremičnina - dejanska raba - soglasje za gradnjo - pretekla raba - razdelitev v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - varstvo lastninske pravice - šikanozno ravnanje - zemljiška knjiga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena dokazna ocena - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšna dokazna ocena - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe
Da bi bila solastnina razdeljena, bi bil potreben ustrezen pravni posel, ki bi bil nato tudi evidentiran v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje ne pojasni, kako in na podlagi katerih dokazov je ugotovilo, da dogovor velja samo za postavitev hiše, ne pa tudi za morebitne nadaljnje gradbene posege na parceli. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem samo nekajkrat zapiše, da je dokazni postopek prepričljivo potrdil, da sta se pravdni stranki dogovorili za izgradnjo vsaka svoje hiše na eni in drugi parceli, ne pa tudi, da sta se dogovorili za dovoljenje za postavitev vseh nadaljnjih morebitnih objektov kjerkoli na eni ali drugi parceli. Iz načina uporabe, kot je razviden iz navedb strank in ugotovitev sodišča, ko npr. vsaka pravdna stranka uporablja izključno parcelo, na kateri ima hišo, ko druga drugi ne posegata na parcelo, na kateri ima druga hišo, bi namreč lahko izhajalo tudi drugače.
Kot je razvidno iz sodbe, sodišče prve stopnje res ni obrazložilo, zakaj te priče ni zaslišalo. Vse kar je zapisalo o zavrnitvi dokaznega predloga je, da dokaz ni potreben in relevanten, ker je bilo dejansko stanje z izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno za odločitev. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna obrazložitev zavrnitve dokaza preveč pavšalna in da hkrati pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dopustna.
Že zato, ker je bila izpodbijana zamudna sodba razveljavljena, je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, ki je vezana na odločitev o glavni stvari. Nastalo procesno situacijo je namreč treba obravnavati enako, kot da bi sodišče prve stopnje z eno odločbo hkrati odločalo o glavni stvari in o stroških postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00040497
ZPŠOIRSP člen 11. OZ člen 131. ZPP člen 214, 214/1.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - izbrisani - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - kršitev pravic osebnosti - poseg v družinsko življenje - svoboda gibanja - izgon tujca iz države - dovoljenje za stalno prebivanje - denarna socialna pomoč - nezmožnost za delo - premoženjsko prikrajšanje - pavšalna odškodnina - vzročna zveza - delo na črno - priznana dejstva - sporna dejstva
Odškodninska odgovornost toženke v smislu protipravnosti ravnanja, povezanega s samim izbrisom, v postopku ni bila sporna, na tožniku pa je trditveno in dokazno breme, da izkaže obstoj in višino nastale škode, ki presega prejeto na podlagi ZPŠOIRSP, in vzročno zvezo med nastalo škodo in nezakonitim izbrisom.
Pritožbeno sodišče je pri presoji višine nastale škode upoštevalo dejstvo prisilnega izgona kot posebne okoliščine, ki je nedvomno močno posegla v tožnikovo duševno sfero, v njegove osebnostne pravice, svobodo gibanja, dostojanstvo, mu povzročila strah in duševno trpljenje skozi daljše časovno obdobje. Upoštevalo je tudi, da se je tožnik zaradi izgona znašel v tujini, kar je kasneje vplivalo na dodatne težave pri pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje, saj je bilo oteženo izkazovanje dejanskega bivanja, zato je bil upravni postopek zanj ugodno rešen šele po upravnem sporu kar 4 leta po vložitvi popolne vloge. Vse navedeno upravičuje prisojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v celotnem zahtevanem znesku 20.000 EUR, kar tudi ni v nasprotju s podobnimi primeri iz sodne prakse.
preživljanje otroka - preživninska obveznost - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - varstveni dodatek k invalidski pokojnini - bolezen starša - otroški dodatek
Oče z lastnim dohodkom ne more pokriti niti stroška eksistenčnega minimuma, zato je njegovo preživljanje vsaj delno odvisno od države. Varstvenega dodatka, ki ga prejema oče, ni mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti, tako kot se tudi otroški dodatek ne odšteva od nepokritih materialnih potreb otrok. Otroški dodatek je prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi in se po razpadu družine vedno odmeri na novo, zato se bo odmerjena preživnina upoštevala tudi pri odmeri novega otroška dodatka.
DZ člen 290. ZZZDR člen 105, 105/3. ZPP člen 8, 243, 254, 254/2, 254/3, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - dejansko stanje - okoliščine iz družinskega življenja - izvedenec kot sodnikov pomočnik - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - razlogi za postavitev novega izvedenca
Prednost matere je v tem, da je bolj kritična do konfliktov s svojim bivšim partnerjem, da vanje deklice ne vpleta in je s tem psihično ne obremenjuje, kar pomeni, da ima do nje več empatije in bolj upošteva njene potrebe. Z očetom je pripravljena sodelovati in je od njega tudi učinkovitejša pri postavljanju zahtev do deklice. Deklica je na mamo navezana, čustveno ji je bližje in si želi biti več pri njej. Okoliščina, da sta obe ženskega spola in da je zato mati ustrezen identifikacijski model, je le ena od okoliščin, ki so tehtnico, komu dodeliti varstvo in vzgojo deklice, nagnilo v smeri matere. Ker je deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi in je zato mati tista, ki sprejema odločitve v zvezi z dnevnimi potrebami deklice, ji mora oče izročiti tudi dekličino zdravstveno izkaznico.
Zakaj sodišče ni angažiralo novega izvedenca je ustrezno obrazložilo. Izvedensko mnenje je sinteza ugotovitev, pridobljenih na podlagi intervjuja vsakega od staršev in deklice, psihodiagnostičnih preizkusov, psiholoških pregledov ter opazovanja odnosov. Nestrinjanje z ugotovitvami v izvedenskem mnenju in zasledovanje drugačne interpretacije ugotovljenih okoliščin ne predstavljajo utemeljenega razloga za postavitev novega sodnega izvedenca.
izdaja sklepa o izvršbi - verodostojna listina - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - stalno prebivališče dolžnika - krajevna pristojnost pravdnega sodišča - izključna krajevna pristojnost - meje preizkusa po uradni dolžnosti - ustalitev krajevne pristojnosti
Preizkus krajevne pristojnosti, kot ga je opravilo sodišče po uradni dolžnosti, je glede na določilo drugega odstavka 22. člena ZPP omejen in se nanaša izključno na primere, v katerih ZPP določa izključno krajevno pristojnost, za kar v konkretnem primeru ne gre, ker se spor nanaša na plačilo 902,85 EUR. Ker torej v konkretnem primeru ne gre za izključno krajevno pristojnost in ker je sklep, da bo v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Domžalah, pravnomočen, se je krajevna pristojnost že ustalila pri Okrajnem sodišču v Domžalah.