preživljanje otroka - preživninska obveznost - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - varstveni dodatek k invalidski pokojnini - bolezen starša - otroški dodatek
Oče z lastnim dohodkom ne more pokriti niti stroška eksistenčnega minimuma, zato je njegovo preživljanje vsaj delno odvisno od države. Varstvenega dodatka, ki ga prejema oče, ni mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti, tako kot se tudi otroški dodatek ne odšteva od nepokritih materialnih potreb otrok. Otroški dodatek je prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi in se po razpadu družine vedno odmeri na novo, zato se bo odmerjena preživnina upoštevala tudi pri odmeri novega otroška dodatka.
pogoji za obogatitveni zahtevek - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Delo tožnika, ki ga je opravil v vtoževanem obdobju na kmetiji ob upravičenem pričakovanju, da bo nepremičnina pripadala njemu, se je namreč odražalo v ohranitvi premoženja pokojne in s tem je tožnik deloval v korist vseh dedičev, hkrati pa je bil tožnik prikrajšan, ker se ni uresničila podlaga, ki je bila za delo v korist tožnika obljubljena s strani pokojne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039799
ZPP člen 206, 328. ZNP člen 37.
solastnina na nepremičnini - delitev solastnine - razdelitev v naravi - raba nepremičnine - način uporabe - souporaba - zemljišče - namembnost zemljišča - tržna vrednost zemljišča - izvedenec geodetske stroke - skica - cenilec - prekinitev postopka
Medsebojna razmerja bodo dokončno razrešena z odločitvijo v postopku delitve solastne stvari in v tem okviru tudi poračunana vrednostna neravnotežja.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga nasprotne udeleženke za prekinitev postopka do zaključka postopka za delitev solastnine. Gre namreč za postopka z različnim ciljem, v obravnavanem gre za začasno ureditev spornih razmerij glede rabe stvari, v postopku za razdružitev solastnine pa bo solastninska skupnost prenehala obstajati, s tem pa tudi nadaljnja potreba po urejanju solastniških razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00039750
ZKZ člen 1. ZPP člen 359.
zemljiška knjiga - kmetijsko zemljišče - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pretežnostni kriterij - pogoji prodaje - razpolagalna sposobnost - sprememba lastništva nepremičnine - prepoved reformatio in peius
Sama izdaja zemljiškoknjižnega dovolila še ne pomeni spremembe lastništva na nepremičninah. Zemljiškoknjižno dovolilo šele daje možnost, da bo lahko kupec (tožnik) poskusil z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ali bo pri tem uspešen ali ne, pa ne more biti vprašanje, ki bi vplivalo na odločitev sodišča, ko gre za uveljavljanje tožbenega zahtevka na izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (na podlagi veljavne prodajne pogodbe). Če kupec (tožnik) pri vpisu lastninske pravice na nepremičninah ne bo uspešen, ker bo vpis zavrnjen, ker izdajatelj zemljiškoknjižnega dovolila ni lastnik nepremičnine, bo lahko na podlagi sodbe še vedno zahteval ustrezne nadomestke in vse sankcije, ki izvirajo iz neupravičene neizpolnitve pogodbene obveznosti.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - izločitev iz zapuščine - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižni podatki - javni register - lastnina zapustnika - spor o lastništvu
Ker je dedič A. A. iz zapuščine izločal osebni avto in določeno nepremično premoženje, s trditvijo, da je njegova last in se njegov brat P. P. do izločitvenega zahtevka ni opredelil in ker je od tega vprašanja odvisen obseg zapuščine, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da med dedičema obstaja spor glede obsega zapuščine.
Dediča A. A., katerega pravica je manj verjetna, je sodišče na podlagi 213. člena ZD napotilo na pravdo, saj je po podatkih zemljiške knjige lastnica vseh spornih nepremičnin zapustnica, enako velja tudi za avto, po podatku iz registra listin.
predlog za zavarovanje dokazov - dokazni standard verjetnosti - upravičen razlog za zavarovanje dokazov - izvedba dokaza - konkretizacija navedb
Dejstva, ki jih želi tožnik dokazati z izvedenim dokazom, so presplošno navedena.
Tožnik ni ponudil konkretnih trditev o tem, da dokaza kasneje ne bi bilo mogoče izvesti, niti ni pojasnil, zakaj meni, da obstoji utemeljena bojazen, da ga ne bo mogoče izvesti.
Izvršbo je povzročila dolžnica s tem, da ni izpolnila obveznosti, zaradi česar se je upnik moral poslužiti sodnega varstva. Dovolitev zavarovanja z začasno odredbo zaradi poznejše ogroženosti uveljavitve terjatve (drugi odstavek 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), kot je bil primer v obravnavani zadevi, je vedno v povezavi z naknadno možnostjo prisilne izvršbe. Upnik mora imeti možnost, da po pridobitvi pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova sodno varstvo z zavarovanjem nadgradi s prisilno izvršbo. Če temu ne bi bilo tako, bi izgubilo zavarovanje pomen. Drugačno stališče dolžnice, da bi morala upnica poskrbeti za odpravo zavarovanja in dolžnici s tem dati možnost plačila obveznosti, ni skladno s pojasnjenim sistemom sodnega varstva.
DZ člen 290. ZZZDR člen 105, 105/3. ZPP člen 8, 243, 254, 254/2, 254/3, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - dejansko stanje - okoliščine iz družinskega življenja - izvedenec kot sodnikov pomočnik - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - razlogi za postavitev novega izvedenca
Prednost matere je v tem, da je bolj kritična do konfliktov s svojim bivšim partnerjem, da vanje deklice ne vpleta in je s tem psihično ne obremenjuje, kar pomeni, da ima do nje več empatije in bolj upošteva njene potrebe. Z očetom je pripravljena sodelovati in je od njega tudi učinkovitejša pri postavljanju zahtev do deklice. Deklica je na mamo navezana, čustveno ji je bližje in si želi biti več pri njej. Okoliščina, da sta obe ženskega spola in da je zato mati ustrezen identifikacijski model, je le ena od okoliščin, ki so tehtnico, komu dodeliti varstvo in vzgojo deklice, nagnilo v smeri matere. Ker je deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi in je zato mati tista, ki sprejema odločitve v zvezi z dnevnimi potrebami deklice, ji mora oče izročiti tudi dekličino zdravstveno izkaznico.
Zakaj sodišče ni angažiralo novega izvedenca je ustrezno obrazložilo. Izvedensko mnenje je sinteza ugotovitev, pridobljenih na podlagi intervjuja vsakega od staršev in deklice, psihodiagnostičnih preizkusov, psiholoških pregledov ter opazovanja odnosov. Nestrinjanje z ugotovitvami v izvedenskem mnenju in zasledovanje drugačne interpretacije ugotovljenih okoliščin ne predstavljajo utemeljenega razloga za postavitev novega sodnega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00039751
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 355. URS člen 22, 25.
gradnja - solastnina na nepremičnini - razdelitev solastnine - pravni posel - dogovor o uporabi - nepremičnina - dejanska raba - soglasje za gradnjo - pretekla raba - razdelitev v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - varstvo lastninske pravice - šikanozno ravnanje - zemljiška knjiga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena dokazna ocena - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšna dokazna ocena - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe
Da bi bila solastnina razdeljena, bi bil potreben ustrezen pravni posel, ki bi bil nato tudi evidentiran v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje ne pojasni, kako in na podlagi katerih dokazov je ugotovilo, da dogovor velja samo za postavitev hiše, ne pa tudi za morebitne nadaljnje gradbene posege na parceli. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem samo nekajkrat zapiše, da je dokazni postopek prepričljivo potrdil, da sta se pravdni stranki dogovorili za izgradnjo vsaka svoje hiše na eni in drugi parceli, ne pa tudi, da sta se dogovorili za dovoljenje za postavitev vseh nadaljnjih morebitnih objektov kjerkoli na eni ali drugi parceli. Iz načina uporabe, kot je razviden iz navedb strank in ugotovitev sodišča, ko npr. vsaka pravdna stranka uporablja izključno parcelo, na kateri ima hišo, ko druga drugi ne posegata na parcelo, na kateri ima druga hišo, bi namreč lahko izhajalo tudi drugače.
Kot je razvidno iz sodbe, sodišče prve stopnje res ni obrazložilo, zakaj te priče ni zaslišalo. Vse kar je zapisalo o zavrnitvi dokaznega predloga je, da dokaz ni potreben in relevanten, ker je bilo dejansko stanje z izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno za odločitev. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna obrazložitev zavrnitve dokaza preveč pavšalna in da hkrati pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dopustna.
izdaja sklepa o izvršbi - verodostojna listina - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - stalno prebivališče dolžnika - krajevna pristojnost pravdnega sodišča - izključna krajevna pristojnost - meje preizkusa po uradni dolžnosti - ustalitev krajevne pristojnosti
Preizkus krajevne pristojnosti, kot ga je opravilo sodišče po uradni dolžnosti, je glede na določilo drugega odstavka 22. člena ZPP omejen in se nanaša izključno na primere, v katerih ZPP določa izključno krajevno pristojnost, za kar v konkretnem primeru ne gre, ker se spor nanaša na plačilo 902,85 EUR. Ker torej v konkretnem primeru ne gre za izključno krajevno pristojnost in ker je sklep, da bo v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Domžalah, pravnomočen, se je krajevna pristojnost že ustalila pri Okrajnem sodišču v Domžalah.
Enako kot pri neposrednih dokazih je namreč tudi pri posrednih dokazih odločilna njihova vsebina, s tem, da mora biti na njihovi podlagi sklenjen tako imenovani indični krog, kar je bilo v obravnavani zadevi nedvomno izpolnjeno.
Predmet dokazovanja so trditve o pravno pomembnih dejstvih (213. člen ZPP). Katera dejstva so pravno pomembna, določa materialno pravo. Pri navidezni pogodbi (50. člen OZ) soglasje pogodbenih strank ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Volja obeh strank je, da pogodba med njima nima pravnih učinkov. Med njima je soglasje o navideznosti. Na splošno velja, da je na tožniku dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nastanek njegovega zahtevka, na tožencu pa dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (212. člen ZPP). Tisti, ki uveljavlja navideznost pogodbe, nosi (materialno) dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.
Posledica napačnih dokaznih izhodišč je enostranska, vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena. Dejansko stanje o pravno relevantnem vprašanju, ali je imel toženec 30. 11. 2006 v razmerju do toženca terjatev, ni bilo ugotovljeno, oziroma je bilo pomanjkljivo ugotovljeno. Pomanjkljivost je posledica neupoštevanja pravila, da stranka nosi dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore), pa tudi pravila, da je dokazno breme na stranki, ki zatrjuje obstoj dejstva (ne na stranki, ki zatrjuje neobstoj dejstva).
V primeru, da bo rezultat nove dokazne presoje (ponovno) zaključek, da sta pogodbeni stranki s prodajno pogodbo želeli doseči pravne učinke zavarovanja toženčeve terjatve (nobena od pravdnih strank ni zatrjevala namena trajnega prenosa lastninske pravice), naj se sodišče prve stopnje ukvarja tudi z vprašanjem dopustnosti takšnega dogovora (pritožbeno navedbo o ničnosti komisornega dogovora je šteti za dopustno pritožbeno novoto). SPZ v 132. členu prepoveduje t. i. komisorne dogovore, s katerim si zastavni upnik za primer, da njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plačana, izgovori pravico, da zastavljena stvar preide v njegovo last ali da zastavljeno stvar proda po vnaprej določeni ceni. Določilo o prepovedi lex commissorie velja za vse pravne posle ali za kombinacijo pravnih poslov, katerih končni učinek je prehod lastninske pravice na stvari, dani v zavarovanje v korist upnika, v primeru dolžnikove neizpolnitve obveznosti. Prepoved varuje dolžnika pred zlorabo, da bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev. Fiduciaren posel mora biti sklenjen v obliki (neposredno izvršljivega) notarskega zapisa (prvi odstavek 202. člena SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00039752
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 8a, 8. OZ člen 3, 86, 112. ZVPot člen 20, 24. URS člen 2, 13, 22. ZPotK člen 7, 7/1-5, 7/1-9. ZBan člen 35, 85. ZBan-1 člen 155. ZPP člen 161, 161/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - hipoteka - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - kapitalska ustreznost - obrestna mera - valutno tveganje - devizni tečaj - konverzija - obseg pojasnilne dolžnosti - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - nična pogodba - pojasnilna dolžnost banke - solidarna odgovornost - nedopusten pogoj - slaba vera banke - špekulativni namen - enakovrednost dajatev - načelo dobre vere in poštenja - nemoralno določilo - bistveno spremenjene okoliščine
Pritožbeno sodišče ne razume pojasnilne dolžnosti tako, da bi morala banka pred sklepanjem pogodbe potrošniku pojasniti zgodovinski potek vrednosti posameznih valut na način, kot je predstavila pritožba. Tudi sedanji zakon o potrošniških kreditih ne zahteva takšnega historičnega in grafičnega prikaza za 60 let nazaj.
Konkretna pogodba je kreditna pogodba, ima to causo in med banko in tožečo stranko ni obstajala kakšna druga pogodba, pri kateri je lahko konflikt interesov. Banka je le morala opraviti določeno pojasnilno dolžnost oziroma primerjavo kreditov in to je opravila na zadostnem nivoju. Tako se izkaže, da tudi niso bile kršene temeljne pravice in tudi ne temeljna načela OZ in tudi zato ni podana ničnost po 86. členu OZ.
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Če se je potrošnik vseh nevarnosti valutne klavzule zavedal, tudi ne more bi podan zakonski dejanski stan iz 112. člena OZ.
Višina sorazmernega dela vdovske pokojnine je odvisna od višine v pokojninsko osnovo vštevnih plač ter pri slovenskem nosilcu zavarovanja dopolnjene pokojninske dobe, zato ni mogoče uspešno zatrjevati, da je priznana pokojnina prenizka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00042801
URS člen 22. ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-6, 52, 318, 318/2, 321, 321/1, 321/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 42.
pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do izjave v postopku - posebni revizor - imenovanje posebnega revizorja - posebno revizorjevo poročilo - stroški posebne revizije - povrnitev revizijskih stroškov - vročanje - pravica do izjave - nepravdni postopek
Pri tem ima splošno gledano, stranka pravico, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. V obravnavanem primeru je to tudi račun s specifikacijo opravljenega obsega dela, saj predstavlja neposredno podlago za plačilo, ki naj ga izvede nasprotni udeleženec. Ko sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, ki je tisti, ki v skladu z zakonom tudi nosi stroške za posebno revizijo, ni vročalo navedenega računa (in prilog, ki izkazujejo količino opravljenega dela), je prekršilo njegovo pravico do izjave, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039758
ZPP člen 18, 18/3. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 299, 299/5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 27. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 6, 6/1.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - priznanje lastninske pravice - ugotovitev izločitvene pravice - nepremičnina v tujini - spor v zvezi s stečajnim postopkom - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - področje uporabe insolvenčne uredbe - Uredba Sveta (ES) 1346/2000 - razlaga uredbe - civilna zadeva
Odločilno merilo za presojo, ali gre za zahtevek, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 6. člena Insolvenčne uredbe, ni postopek, v okviru katerega je vložena tožba, ampak pravna podlaga tožbe. V skladu s tem pravilom je potrebno ugotoviti, ali pravica oziroma obveznost, ki je podlaga te tožbe, izvira iz splošnih predpisov civilnega in gospodarskega prava ali iz posebnih izjem, ki so značilne za postopek zaradi insolventnosti. Če velja to prvo (torej da pravna podlaga tožbe izvira iz splošnih predpisov civilnega in gospodarskega prava in bi bilo zato tožbo iz iste pravne podlage mogoče vložiti že pred začetim stečajem in neodvisno od njega ter dejanj stečajnega upravitelja), potem se pristojnost ne določa po Insolvenčni uredbi, temveč po Uredbi Bruselj I.
Tudi po Insolvenčni Uredbi je za odločitev o pristojnosti odločilen kriterij, da gre za zahtevek, ki izhaja neposredno iz postopka v primeru insolventnosti in je z njim tesno povezan, zato je vsa praksa (tako naših sodišč, kot Sodišča EU) vezana na uporabo uvodne izjave št. 6 Uredbe 1346/2000 uporabna tudi za razlago prvega odstavka 6. člena Insolvenčne Uredbe
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje - konkretno in realno prikrajšanje - zmotna uporaba materialnega prava
Materialnopravna podlaga konkretnega zahtevka je v določilu 198. člena OZ. Ta določa, da če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik, ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Določbo 198. člena OZ (prej 219. člena ZOR) pa je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ (prej 210. členom ZOR). Ustaljena praksa Vrhovnega sodišča namreč je, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne izraze (npr. izguba pravice, zmanjšanje premoženja, nastanek nove obveznosti in podobno), vselej pa mora biti konkretno in realno. Tožeča stranka od leta 2011, ko je bil zoper njo začet stečajni postopek, pa do 18. 6. 2018 ni zahtevala izpraznitve niti plačila za uporabo.
Pravni posel oziroma skupek pravnih dejanj je bil dogovorjen z namenom ugodnejšega poplačila upnika v stečaju dolžnika, ki je bil v trenutku sklenitve pogodbe že insolventen. Takšna poslovna podlaga (kavza) simuliranega posla je nedopustna. Izpodbojne pa so tudi procesne opustitve, ki pomenijo realizacijo ničnega pravnega posla.