osebni stečaj - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - začetek prodaje - izločitvena pravica in prijava - rok za prijavo izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice
Stališče pritožnice, da prijavljena izločitvena pravica v vsakem primeru predstavlja oviro za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, na katerega se ta prijava nanaša, ne drži. Ovira za prodajo je pravočasno prijavljena izločitvena pravica, torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice. Ker upnica izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavila, prav tako pa niti ni trdila, da je izločitveno pravico pridobila šele po poteku tega roka, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira za prodajo namreč ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00040405
ZFPPIPP člen 98, 103, 103/4, 103/4-1, 103/4-2, 104, 104/3, 327, 327/2. OZ člen 766. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 33. ZUstS člen 23, 24.
nagrada za delo stečajnega upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - nagrada upravitelju za preizkus terjatev - pravnomočen sklep - osnova za odmero nadomestila - osnova za izračun - otvoritvena bilanca - kršitev obveznosti upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - naročilo (mandatna pogodba) - cenitev premoženja stečajnega dolžnika - pooblaščeni ocenjevalec - povečana vrednost premoženja - okoriščanje - zmanjšanje stečajne mase - ustavnoskladna razlaga zakona - pravica do zasebne lastnine - pravica do plačila za delo - zahteva za presojo ustavnosti - pobuda za oceno ustavnosti - opredelitev do navedb stranke - nesporno dejansko stanje
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, v 5. členu določa, da se nadomestilo upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila odmeri glede na osnovo za izračun, to pa je vrednost premoženja, izkazana v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika. Glede na navedeno je torej odmera upraviteljičinega nadomestila v višini 24.400,00 EUR neposredno povezana z njeno napačno cenitvijo premoženja v tem postopku. Ne samo, da je upraviteljica sama ocenjevala premoženje, kar je že samo po sebi kršitev določb ZFPPIPP (327. člen), pač pa je to premoženje povsem napačno ocenila in si je od takšne napačne cenitve (napihnjena cenitev je povečala vrednost premoženja dolžnika) obračunala nadomestilo. V tem primeru je ustavnoskladna razlaga tretjega odstavka 104. člena ZFPPIPP takšna, da ob opisani kršitvi obveznosti, na kateri temelji odmera za nadomestilo, upravitelj ni upravičen do njega. V nasprotnem primeru bi sodišče omogočilo, da se upravitelj okoristi s kršitvijo obveznosti, ki jih je storil v času, ko je bil upravitelj pri nekem dolžniku, kar bi pomenilo izigravanje ureditve stečajnih postopkov in osiromašenje stečajne mase na račun upnikov.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje - konkretno in realno prikrajšanje - zmotna uporaba materialnega prava
Materialnopravna podlaga konkretnega zahtevka je v določilu 198. člena OZ. Ta določa, da če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik, ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Določbo 198. člena OZ (prej 219. člena ZOR) pa je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ (prej 210. členom ZOR). Ustaljena praksa Vrhovnega sodišča namreč je, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne izraze (npr. izguba pravice, zmanjšanje premoženja, nastanek nove obveznosti in podobno), vselej pa mora biti konkretno in realno. Tožeča stranka od leta 2011, ko je bil zoper njo začet stečajni postopek, pa do 18. 6. 2018 ni zahtevala izpraznitve niti plačila za uporabo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00061455
OZ člen 508, 508/1, 508/2, 512. SPZ člen 66, 66/3.
tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino - prodaja solastne nepremičnine - solastnina - upravičenja solastnika - zakonita predkupna pravica solastnika - ponudba predkupnemu upravičencu - obvestilo predkupnemu upravičencu - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - rok za uveljavljanje predkupne pravice - iztek roka - položitev kupnine - kršitev predkupne pravice - trenutek kršitve predkupne pravice - sklenitev prodajne pogodbe - vknjižba v zemljiško knjigo - prehod lastninske pravice
Tožnik meni, da je bila njegova predkupna pravica kršena zato, ker sta toženki prodajno pogodbo sklenili pred potekom roka, ki ga ima predkupni upravičenec na voljo za uveljavljanje predkupne pravice. Takšno materialnopravno naziranje je zmotno. Če lastnik stvari samo sklene pogodbo s tretjim, še ne ustvari položaja kršitve. Lastnik si lahko še zmeraj premisli in namesto, da bi izpolnil sklenjeno prodajno pogodbo s tretjim, ravna v skladu z obveznostjo iz predkupne pravice. To jasno izhaja že iz same določbe prvega odstavka 512. člena OZ, ki določa, da lahko predkupni upravičenec pogodbo izpodbija le v primeru, če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca. Ker je prva toženka prenesla lastninsko pravico na drugo toženko šele po poteku 30 - dnevnega roka za uveljavljanje predkupne pravice, ni prišlo do kršitve predkupnega upravičenja tožnika. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da je tožnik imel do poteka roka za uveljavitev predkupne pravice tudi objektivno možnost, da bi predkupno upravičenje izkoristil.
V obravnavanem primeru bi tožnik kot imetnik zakonite predkupne pravice v zasebno korist (ki je nastala samodejno z nastankom položaja solastnine v skladu s tretjim odstavkom 66. člena SPZ) svojo predkupno pravico lahko učinkovito uveljavil, če bi v roku 30 dni opravil dve dejanji: - predkupnega zavezanca na zanesljiv način obvestil, da uveljavlja predkupno pravico (prvi odstavek 508. člena OZ) in hkrati predkupnemu zavezancu plačal kupnino ali jo položil pri sodišču (drugi odstavek 508. člena OZ). Plačilo kupnine je predpostavka (pogoj) za začetek učinkovanja izjave predkupnega upravičenca o uveljavitvi predkupne pravice. Zato pogodba o prodaji ni sklenjena že, ko predkupni zavezanec prejme izjavo predkupnega upravičenca o uveljavitvi predkupne pravice, temveč šele, ko predkupni upravičenec plača celotno kupnino. V obravnavanem postopku ni sporno, da tožnik v roku kupnine ni plačal niti je ni položil pri sodišču. Tožnik je sicer navajal, da ni vedel, ali naj kupnino plača nepremičninskemu posredniku (ker ni vedel, ali še ima veljavno pooblastilo za zastopanje) ali prvi toženki, vendar pa to ni odločilno, saj bi tožnik v takšnem primeru kupnino moral položiti pri sodišču. Tožnik pa ni pojasnil, zakaj tega ni storil (sprašuje se le, ali bi bilo varno plačilo prodajalki, ker bi ta lahko postala insolventna).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00040355
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. KZ-1 člen 143, 143/2, 143/7.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe - zakonska rehabilitacija - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - objektivni elementi kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - neobrazložena odločitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izpodbijani sklep sicer pravilno navaja, da je že ustaljeno stališče sodne prakse, da se določba 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo ne sodijo samo tista kazniva dejanja, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo (23. in 24. poglavje KZ-1), temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. To pa pomeni, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru presoditi ali gre dejansko za tako kaznivo dejanje. Po ugotovitvah višjega sodišča te presoje sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni napravilo, saj je navedlo le, da gre po njegovem stališču za kaznivo dejanje, ki ima elemente kaznivega dejanja zoper premoženje in gospodarstvo. Te svoje odločitve pa ni z ničemer argumentirano obrazložilo. Na podlagi tako pavšalnega zaključka sodišča prve stopnje in sklicujoč se le na podatke iz kazenske evidence, brez da bi pri tem sploh pridobilo in vpogledalo v kazensko sodbo, s čimer bi ugotovilo okoliščine konkretnega primera in kaznivega dejanja, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, zavrnitve predloga za odpust obveznosti ni mogoče utemeljiti.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prometna nezgoda - povzročitelj škode - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - odgovornostna zavarovalnica - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - obseg pravic - pravo, ki ga je treba uporabiti - nemško pravo - supremacija prava EU - nacionalno pravo - zahtevek za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Uredba 883/2004 glede temelja priznanih pravic ne razlikuje med odgovornostnimi zavarovalnicami in povzročitelji škode.
Uredba 883/2004 ne velja za le za nosilce pravic socialnega zavarovanja, pač pa za tudi za tretje osebe, niti ne ločuje med posrednimi (... prevzame pravice, ki jih ima prejemnik proti tretji osebi...) in neposrednimi zahtevki (...kadar ima nosilec, odgovoren za dodelitev dajatev, neposredno pravico proti tretji osebi ...), ki jih ima nosilec zavarovanja proti tretjim osebam, ki morajo plačati odškodnino (in ne zgolj odgovornim tretjim osebam).
Obseg pravic (boleznina, prispevki, stroški zdravljenja itd.) se presoja po pravu nosilke socialnega zavarovanja, posamezna pravica pa je lahko omejena z višino po pravu države, kjer ima sedež povzročitelj škode.
Nacionalna ureditev ne more pretehtati nad Evropskim pravom in odločbo Sodišča EU in se ne morejo upoštevati omejitve glede temelja pravic po slovenskem pravu, lahko pa se glede obsega (višine).
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - procesni rok - sodne počitnice / poletno poslovanje - sodne počitnice - tek rokov - interventni ukrepi - vročanje
Vročitve sodnega pisanja v času poletnega poslovanja ni mogoče šteti za neopravljeno. Ravno nasprotno! Vročitev sodnega pisanja v tem času ima za posledico le zamik pričetek teka procesnega roka na prvi naslednji dan po izteku poletnega poslovanja. Ker se je po 83. členu ZS-M in 67. členu ZIUOOPE poletno poslovanje (prej-sodne počitnice) leta 2020 izteklo 15. avgusta, je v okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo sodno pisanje vročeno 31. 7. 2020, pritožbeni 30. dnevni rok pričel teči 16. 8. 2020. Do skrajšanja sodnih počitnic v letu 2020 (po ZS-M - poletnega poslovanja) na čas od 1. avgusta do 15. avgusta z ZIUOOPE je prišlo zaradi omilitve škodljivih posledic rednega izvajanja sodne oblasti zaradi epidemije COVID-19. Za pritožničino stališče, da ji sodno pisanje po 15. 7. 2020 ne bi smela biti poslano temveč šele po 17. 8. 2020 ni zakonske podlage, saj novelirani 83. člen ZS-M, veljaven od 25. 7. 2020 vročanja sodnih pisanj v ne nujnih zadevah v času poletnega poslovanja ne prepoveduje. Ker je bila vročitev dne 31. 7. 2020 opravljena zakonito pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.
Glede na to, da je bil tožnik že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile tudi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, je odločilen odgovor na vprašanje, ali je prišlo pri tožniku do poslabšanja zdravstvenega stanja in če je, ali so s tem v zvezi izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah, je potrebno v vsakem primeru posebej razčistiti, ali je zdravljenje oziroma ukrepi medicinske rehabilitacije zaključeno. Glede na stališče pritožbenega sodišča je tudi v primeru, če je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostična in terapevtska obravnava, pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem ali dejavnostjo iz tretjega ali četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2, na katera se ocenjuje invalidnost. To še zlasti, če po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ni izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa. Sicer pa invalidnost ni pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso dokončne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Zaradi opustitve pogoja "trajna sprememba zdravstvenega stanja" iz definicije invalidnosti, je za pričakovana izboljšanja zdravstvenega stanja v 94. členu ZPIZ-2 predpisan kontrolni pregled.
prenos terjatev - po zakonu overjena listina - notarsko overjen podpis
Kot je pravilno obrazložilo v izpodbijanem sklepu že sodišče prve stopnje, je v sodni praksi zavzeto stališče o razlagi pojma "po zakonu overjena listina", s katero novi upnik dokazuje, da je terjatev prešla nanj, in sicer, da za dokaz prenosa terjatve zadošča, da je overjen podpis odstopnika terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041389
OZ člen 50, 50/2, 58. ZPP člen 8, 125a, 125a/4.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo uporabnine - izselitev iz stanovanja - prenehanje najemnega razmerja - najemno razmerje za nedoločen čas - najemna pogodba - ustna prodajna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - izjava volje - materialno dokazno breme - izjava pravno poslovne volje - prekarij - brezplačna raba nepremičnine - obljuba - nakup stanovanja - investicija - obrok kupnine - dokazna ocena - dokazno gradivo - ocena verodostojnosti izpovedbe - pristranskost priče - sorodstveno razmerje do prič - sugestivno vprašanje - kapciozna vprašanja - pravica do izjave
Pri navidezni pogodbi (50. člen OZ) soglasje pogodbenih strank ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Pri navidezni pogodbi gre torej za hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven. Pogodbeni stranki z navidezno pogodbo pogosto poskušata prikriti kakšno drugo pogodbo in se na ta način izogniti določenim pravnim posledicam. Če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (drugi odstavek 50. člena OZ). Tisti, ki uveljavlja navideznost pogodbe, nosi (materialno) dokazno breme, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da so toženci nosili materialno dokazno breme za trditev, da je bila pravno poslovna volja pogodbenih strank glede najema (vključujoč najemno pogodbo in oba aneksa) zaigrana, saj sta dejansko želeli doseči pravne učinke prodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00040589
ZPP člen 2, 2/1. ZOFVI člen 34, 73, 73/1, 75, 75/1, 75/2, 75/2-5, 75/3. OZ člen 13, 51, 51/4, 56, 56/3. Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (2003) člen 6, 6/4. Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (2002) člen 43. ZVrt člen 28, 28/5.
Koncesijska pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki podelila pravico izvajanja javne službe predšolske vzgoje, ni bila sklenjena zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti koncedenta (tožeče stranke). Te ugotovitve pritožnica niti ne izpodbija, pač pa nasprotno tudi sama izpostavlja, da je zagotavljanje predšolske vzgoje ena izmed temeljnih nalog tožeče stranke po drugem odstavku 21. člena ZLS. V takšnem primeru pa občina kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Za zahtevke v zvezi s terjatvami iz teh pogodb tako velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ in ne triletni zastaralni rok, ki velja za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ)
Po določbi prvega odstavka 75. člena ZOFVI koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati dejavnost s pogodbo o koncesiji. Po tretjem odstavku 75. člena ZOFVI se pogodba o koncesiji sklene v pisni obliki. Z njo pa se določijo tudi sredstva, ki jih za opravljanje dejavnosti zagotavlja koncedent (peta alineja drugega odstavka 75. člena ZOFVI). Določitev namena porabe sredstev, ki jih koncedent zagotavlja koncesionarju, je torej prav tako predmet pogodbenega urejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00040283
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12a, 12a/3, 12a/5, 12b, 12b/1, 12b/2. ZPP člen 212. ZFPPIPP člen 355, 355/1, 355/2, 355/2-6, 356, 357.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - stečajni dolžnik - postopek insolventnosti - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - redno poročilo stečajnega upravitelja - sredstva za plačilo sodnih taks - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški - stroški pravdnega postopka - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Če je stranka v postopku insolventnosti, to samo po sebi še ne pomeni, da nima ustreznih sredstev za plačilo sodne takse. V skladu z ZST-1 postopek insolventnosti ni razlog za taksno oprostitev.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - spor o lastninski pravici - plačilo uporabnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Odločitev o lastništvu spornih nepremičnin je predhodno vprašanje tako v pravdi na izpraznitev nepremičnine kot v pravdi na plačilo uporabnine. Odločitev v postopku, v katerem se odloča o izročitvi in izpraznitvi spornih nepremičnin, pa ne predstavlja predhodnega vprašanja v tej zadevi.
ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.. ZŠtip-1 člen 95, 95/1, 95/1-4.. ZZZDR člen 12.. DZ člen 4.
državna štipendija - mirovanje pravic - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Nedokazanost zunajzakonske skupnosti bi v okoliščinah konkretnega primera lahko imelo za posledico, da B.B. ne bi smel biti upoštevan pri odločanju o spornem mirovanju štipendijskega razmerja in ne izplačevanju državne štipendije.
Ker zunajzakonska skupnost v obravnavanem predsodnem postopku sploh ni bila razčiščevana, sta zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.
negativna dejstva - obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Prav dokazovanju terjatve upnika so namenjene pritožbene navedbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040393
OZ člen 239, 239/2, 311, 312, 312/1, 435. ZPP člen 213, 319, 319/3, 338, 338/1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 355, 355/1.
materialnopravni pobot - prenehanje obveznosti zaradi predpravdnega pobota - pogoji za pobot terjatev - priznanje terjatve - zapadlost terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - opredelitev do navedb stranke - ugovor procesnega pobota - nasprotna tožba - določnost zahtevka - materialno procesno vodstvo - nasprotje med razlogi in izrekom - izjava volje - zaslišanje strank - pravica do kontradiktornosti - nerelevantna dejstva - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene trditve, da račun ne more biti podlaga odškodninske terjatve in da je tožeča stranka v dopisu izjavila voljo, da ne plača toženi stranki prej, preden ji ona ne prizna in plača svojih zapadlih obveznosti. S takim stališčem tožeče stranke se pritožbeno sodišče strinja, saj izhaja iz dopisa z dne 17. 5. 2018. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je na dan izjave o pobotu 18. 5. 2018 terjatev tožene stranke do tožeče stranke že zapadla v plačilo. To pa pomeni, da pogoji za medsebojni pobot terjatev s pobotno izjavo niso bili izpolnjeni. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka na podlagi materialnopravnega predpravdnega pobotanja. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi tožena stranka vtoževano terjatev priznala le posredno, torej v smislu mirne rešitve spora, če njej tožeča stranka prizna odškodnino za škodo, ki ji jo je povzročila s prekoračitvijo dogovorjenih rokov dobave. V to smer pa očitno soglasje volj pogodbenih strank ni bilo doseženo, kar pa hkrati pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v razlogih sodbe obravnavati tudi druge trditve tožene stranke, ki so bile usmerjene zoper utemeljenost zahtevka tožeče stranke.
Trditve tožeče stranke, da je šlo za dopis s cinično naravo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. V obvestilu posredovana izjava volje ni v ničemer izražena cinično. Kakšen odnos do zahtevka tožene stranke je pri tem imela oseba, ki je napisala navedeno izjavo, pa ni pomembno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi dokaz z zaslišanjem tožeče stranke o tem, ali je pri zapisu imela v mislih kaj drugega od tistega, kar je zapisala. Sicer pa tožeča stranka ni niti trdila, da je v zapisu dopisa mogoče iz kakšne zapisane besede ali znaka razbrati, da tožeča toženi stranki sporoča, da ni zamujala, da toženi stranki ni mogla nastati nobena škoda, ali da ji v nobenem primeru ne bo plačala odškodnine. V konkretnem primeru je namreč pomembno, katero sporočilo je doseglo naslovnika. Doseglo ga je tisto, ki je bilo zapisano v dopisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00042801
URS člen 22. ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-6, 52, 318, 318/2, 321, 321/1, 321/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 42.
pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do izjave v postopku - posebni revizor - imenovanje posebnega revizorja - posebno revizorjevo poročilo - stroški posebne revizije - povrnitev revizijskih stroškov - vročanje - pravica do izjave - nepravdni postopek
Pri tem ima splošno gledano, stranka pravico, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. V obravnavanem primeru je to tudi račun s specifikacijo opravljenega obsega dela, saj predstavlja neposredno podlago za plačilo, ki naj ga izvede nasprotni udeleženec. Ko sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, ki je tisti, ki v skladu z zakonom tudi nosi stroške za posebno revizijo, ni vročalo navedenega računa (in prilog, ki izkazujejo količino opravljenega dela), je prekršilo njegovo pravico do izjave, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Višina sorazmernega dela vdovske pokojnine je odvisna od višine v pokojninsko osnovo vštevnih plač ter pri slovenskem nosilcu zavarovanja dopolnjene pokojninske dobe, zato ni mogoče uspešno zatrjevati, da je priznana pokojnina prenizka.
Enako kot pri neposrednih dokazih je namreč tudi pri posrednih dokazih odločilna njihova vsebina, s tem, da mora biti na njihovi podlagi sklenjen tako imenovani indični krog, kar je bilo v obravnavani zadevi nedvomno izpolnjeno.
Predmet dokazovanja so trditve o pravno pomembnih dejstvih (213. člen ZPP). Katera dejstva so pravno pomembna, določa materialno pravo. Pri navidezni pogodbi (50. člen OZ) soglasje pogodbenih strank ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Volja obeh strank je, da pogodba med njima nima pravnih učinkov. Med njima je soglasje o navideznosti. Na splošno velja, da je na tožniku dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nastanek njegovega zahtevka, na tožencu pa dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (212. člen ZPP). Tisti, ki uveljavlja navideznost pogodbe, nosi (materialno) dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.
Posledica napačnih dokaznih izhodišč je enostranska, vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena. Dejansko stanje o pravno relevantnem vprašanju, ali je imel toženec 30. 11. 2006 v razmerju do toženca terjatev, ni bilo ugotovljeno, oziroma je bilo pomanjkljivo ugotovljeno. Pomanjkljivost je posledica neupoštevanja pravila, da stranka nosi dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore), pa tudi pravila, da je dokazno breme na stranki, ki zatrjuje obstoj dejstva (ne na stranki, ki zatrjuje neobstoj dejstva).
V primeru, da bo rezultat nove dokazne presoje (ponovno) zaključek, da sta pogodbeni stranki s prodajno pogodbo želeli doseči pravne učinke zavarovanja toženčeve terjatve (nobena od pravdnih strank ni zatrjevala namena trajnega prenosa lastninske pravice), naj se sodišče prve stopnje ukvarja tudi z vprašanjem dopustnosti takšnega dogovora (pritožbeno navedbo o ničnosti komisornega dogovora je šteti za dopustno pritožbeno novoto). SPZ v 132. členu prepoveduje t. i. komisorne dogovore, s katerim si zastavni upnik za primer, da njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plačana, izgovori pravico, da zastavljena stvar preide v njegovo last ali da zastavljeno stvar proda po vnaprej določeni ceni. Določilo o prepovedi lex commissorie velja za vse pravne posle ali za kombinacijo pravnih poslov, katerih končni učinek je prehod lastninske pravice na stvari, dani v zavarovanje v korist upnika, v primeru dolžnikove neizpolnitve obveznosti. Prepoved varuje dolžnika pred zlorabo, da bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev. Fiduciaren posel mora biti sklenjen v obliki (neposredno izvršljivega) notarskega zapisa (prvi odstavek 202. člena SPZ).